Sv. Volbenk (na Štajerskem mu pravijo Bolfenk, v Beneški Sloveniji Štoblenk), nemško Wolfgang, se je rodil okrog leta 924 na Švabskem, božiča leta 972 je sprejel vodstvo škofije v Regensburgu. Kot škof je bil skromen, dober organizator, pripravljen na žrtve, uvideven in usmiljen, s svojim skromnim življenjem se je priljubil vsem ljudem. Svoje življenje je sklenil jeseni leta 994 na potovanju po Bavarskem. Za svetnika ga je jeseni leta 1052 razglasil papež Leon IX.
Upodabljajo ga s škofovsko palico in po legendi (ohranjena je tudi v narodni pesmi pri nas), da je svetnik določil kraj, kjer naj bi stala cerkev, tako da je v tisto smer vrgel sekiro, s tesarsko sekiro.
Na Slovenskem je bil češčen kot zavetnik pastirjev, drvarjev, oglarjev, po nedolžnem zaprtih, brodarjev in rezbarjev. Priporočali so se mu bolniki na očeh, proti bolečinam v trebuhu, krvavitvam, kapi, bolečinam v nogah, ohromelosti, kožnim vnetjem, proti neplodnosti, rojevanju spačkov, protinu in za živino.
Temu zavetniku je (poleg osmih cerkva na Slovenskem) posvečena tudi podružnična cerkev v Zelšah, ki je v nedeljo, 6. septembra 2015, ob žegnanjski sv. maši, daroval jo je župnik Jožef Krnc, na stežaj odprla svoja vrata, tokrat še posebej praznična, saj se je na svoje mesto vrnila kopija Bergantove oltarne slike Sveti Volbenk z bolnikom iz leta 1766. Blagozvočno akustiko cerkve (tlorisno zasnovani kot trolistna deteljica) so preizkusili tudi pevci mešanega pevskega zbora, ki so s petjem pomagali odkrivati skrivnost božje navzočnosti.
V tej cerkvi, ki je bila v zgodovini zavetje in tolažba mnogoštevilnim romarjem, bo v prihodnosti potrebno še veliko postoriti, za vzpodbudo in v spomin na sončno nedeljo pa je po pogostitvi in klepetu ob koncu maše vsak dobil podobico z zgoraj omenjeno sliko zavetnika z bolnikom.
Na njej lahko preberemo: »Fortunat Bergant: Sveti Volbenk z bolnikom, 1766 Oltarna slika sv. Volbenka z bolnikom je docela prežeta z umetnikovim dojemanjem človečnosti, kot jo je svetovno znani baročni slikar Bergant izrazil v podobo blagega svetnika, ki tolaži trpečega človeka.
Zelše se v listinah prvič omenjajo leta 1285, ko sta brata Oton in Herbord iz Pudoba od grofa Valterja Strmškega v tej vasi v fevd dobila kmetijo. Cerkev sv. Volbenka je v Valvasorjevih časih okrog leta 1680 postavil cerkniški župnik in opat Gregor Črvič, imenovan tudi Škof. Prvotno ni imela zvonika, ampak le zvončnico. 2. septembra 1708 jo je posvetil stiški opat Anton.
Valvasor je o njej pripovedoval: »Cerkvi sv. Volbenka v Zelšah, ki so jo šele pred kakimi devetimi leti sezidali, pripisujejo razne čudeže, da v njej slepci spregledujejo, hromi ozdravIjajo itd. O tej cerkvi bi se dalo veliko napisati, zakaj odkar jo je dal sezidati sedanji župnik, se tam baje veliko čudežev dogaja. Cerkniški župnik, gospod Gregorij Cervič, je često pomagal ljudem v najrazličnejših boleznih in težavah ter jih ozdravil. Zato prihaja semkaj neverjetno veliko preprostih ljudi ne le iz Kranjske, temveč tudi iz sosednjih dežel, iz Furlanije, Koroške, Štajerske, Hrvaške in od drugod. Pripovedujejo toliko čudežnih reči in v toliko različnih inačicah, da človek ne ve, kaj naj verjame in česa ne. Ta govori tako, drugi drugače (pro & contra), pa so zategadelj že poslali semkaj neke komisarje in spravili stvar že večkrat do samega papeža v Rim in do apostolskega nuncija, vendar doslej še niso nič določenega sklenili. Medtem pa kar naprej prihajajo vsak dan nadvse številne množice tujega ljudstva; to sem sam večkrat z začudenjem videl.«
Njen tloris, kratka ladja in trikonhalni sklep, ki daje cerkvi obliko deteljice, je edinstven na Slovenskem. Zvonik je bil prizidan v 18. stoletju, leta 1732. Od druge svetovne vojne dalje je bil zvonik brez strehe, v cerkvi razsulo, popravili so ju okrog leta 1970, zvonik je dočakal novo obnovo še leta 2012.
Leta 2015 je cerkvica dobila na stranskih oltarjih tudi zlat kip angela in kip Mojzesa ter kopiji slik sv. Jožefa in Janeza in Pavla, z mečem v rokah, letos, 4. septembra 2016 pa podobo Marije Pomočnice z Rakovnika, maja 2016 so vaščani na pobudo župnika Krnca izvedli akcijo kopanja drenaže in urejanja okolice, načrti pa gredo v smeri nadaljevanja obnove, da bi svetišče s pomočjo arhitekta dobilo celovito podobo.
S prizadevnostjo župnika Krnca in mnogih Zelšanov za cerkvico na hribčku prihajajo prijazni časi.
Anita Leskovec (zapisano leta 2016)
Foto: Jože Žnidaršič
http://cerknica.donbosko.si/podruznicna-cerkev-sv-volbenka-v-zelsah-vabila-romarje
http://cerknica.donbosko.si/z-deli-zaceli-tudi-na-zelski-cerkvi-sv-volbenka
http://cerknica.donbosko.si/obnavljamo-cerkev-v-zelsah
http://cerknica.donbosko.si/blagoslov-cebelarjev-v-zelsah
http://cerknica.donbosko.si/zelse-obnova-v-cerkvi-sv-volbenka