fotografija posneta 19. julija 2017
CERKEV SV. JURIJA NA BREZJU
Cerkev je bila zgrajena leta 1775. V glavnem oltarju je slika sv. Jurija, v stranskih oltarjih pa sta na freski upodobljena sv. Marjeta in sv. Silvester.
Ob koncu prejšnega stoletja so vaščani obnovili notranjost cerkve in v zvonik namestili dva nova bronasta zvonova.
V letu Gospodovem 2016 so zamenjali streho na cerkveni ladji in leto kasneje streho na zvoniku.
Obnovitvena dela je 23. 7. 2017 blagoslovil ljubljanski škof msgr. dr. Franc Šuštar.
Žpk Jožef Krnc
http://cerknica.donbosko.si/cerkve-sv-peter-sv-janez-sv-jurij-zazarele-v-novih-oblekah:
zapisano nov. 2016 :
V novembru 2016 je bila obnovljena streha na cerkvi. Bogu hvala, da smo uspešno prekrili streho na cerkvi, seveda še prej temeljito ojačali in obnovili ostrešje, namestili strelovod ...
Prihodnje leto 2017 bomo z obnovo nadaljevali. Najprej smo nameravali pločevino na zvoniku samo prebarvati, vendar se je izakzalo, da jo je potrebno v celoti zamenjati. Na nekaj mestih je namreč puščala in je zato potrebno zamenjati tudi precej lesa. Poleg omenjenega, se bomo v prihodnjem letu lotili obnove fasade, če Bog da ...
fotografija iz 2013
Življenje zavetnika, sv. Jurija :
Ne glede na to, da je večina podatkov o svetem Juriju zavitih v številne legende, pa je bil vseskozi, zlasti po zaslugi križarjev, eden najbolj češčenih svetnikov v »starem« krščanskem svetu. Zanesljivo pa je, da je bil resnična zgodovinska osebnost, izpričan je tudi njegov grob v Lyddu. Dan ostaja med nami predvsem kot simbol boja proti zlu in predstavlja nenehni človekov boj s silami teme in greha, ki ga pooseblja zmaj.
Ime izhaja iz latinskega oz. grškega imena Georgios, ki ga povezujejo z grško besedo georgos, ki je zložena iz besed ge »zemlja, polje« in ergon »delo«. Georgos je torej »poljedelec, kmetovalec; vinogradnik, viničar«.
Rodil se je v 3. stoletju (275/285) v Kapadokiji, danes Turčija,umrl pa leta 303/305 v mestu Lydda-Diospolis v Palestini.
Izhajal je iz imenitne družine, njegov oče je bil Geroncij, doma iz Perzije, mati pa Polikronija, domačinka. Oba sta bila dobra kristjana. Izbral si je vojaško službo in iz navadnega vojaka kmalu napredoval v tribuna v rimski vojski pod cesarjem Dioklecijanom.
Bil je človek globoke in silne vere. Na veliko je podpiral reveže, ki jim je razdal vse svoje premoženje in se zavzemal za zapostavljene.
Najbolj znana je legenda (v svojem delu Zlata legenda jo je zapisal Jakob da Voragine), kako je rešil kraljevo hčer pred zmajem, ki je ustrahoval vso deželo. Napadel ga je s sulico, ga ranil in obljubil ljudstvu, da ga bo ubil, če se bodo dali vsi krstiti. Ko ga je usmrtil, se je dalo krstiti kakih petnajst tisoč ljudi. Jurij se je sam naznanil na dvoru v Nikomediji, da je kristjan. Prestati je moral dolgotrajno in vsestransko mučenje: privezali so ga na kol, vrgli v vrelo apno, a je vse prestal brez poškodb. Na koncu so ga, skupaj s kraljico, ki se je ob njegovih čudežih spreobrnila, obglavili pred mestnimi vrati.
Poleg številnih mest (zlasti v Italiji) in držav je Jurij zavetnik Anglije, Genove, Ljubljane, Ptuja in Pirana, škofije Limberg in raznih viteških redov; tabornikov, kmetov, rudarjev, sedlarjev, kovačev, sodarjev, artistov, konj in živine, popotnikov, bolničarjev, ujetnikov, vojakov, jezdecev; priprošnjik proti vojnim nevarnostim, proti skušnjavam, za vreme, proti vročici, proti kugi, sifilisu, gobavosti, različnim kožnim boleznim. Je tudi eden izmed štirinajstih priprošnjikov v stiski.
Upodabljajo ga kot viteza na konju ali brez njega, pogosto z zmajem, prebodenim s sulico ali mečem. Njegov atribut je poleg sulice tudi zastava z »Jurijevim križem«. Upodabljali so ga skoraj vsi pomembni umetniki.
Goduje 23. aprila, v deželah oglejskega patriarhata pa je bil njegov god 24. aprila. (Vir: splet)
Žpk Jožef Krnc
Foto: Jože Žnidaršič
