V četrtek 2. aprila 2020 se je od svojega zemeljskega življenja poslovil g. Jože Vidic, dolgoletni cerkniški
župnik. Ker se v času epidemije koronavirusa ni bilo mogoče od njega posloviti, smo v nedeljo 21.6. 2020
v cerkniški farni cerkvi zanj obhajali pogrebno sveto mašo, ki so se jo poleg domačinov udeležili še
mnogi drugi, ki so pokojnega Jožeta spoštovali in mu bili hvaležni za njegovo dobroto.
Mašo zadušnico je daroval ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore v somaševanju z
duhovniki Salezijanci in duhovniki sosednjih župnij. Salezijanski inšpektor mag. Marko Košnik je v
pridigi opisal Jožetovo življenjsko pot. G. Jože je že pri devetih letih zaslišal duhovniški klic, ki mu je
sledil do mašniškega posvečenja 29.6.1965. Knjiga Junak s pristave je pripomogla k njegovi odločitvi za
salezijansko družino, ki po vzoru don Bosca vzgaja mladino. Ob njegovi zlati maši je sam najlepše zapisal
svoj življenjski cilj: »Vseh petdeset let mojega duhovništva je bilo delo z mladimi in za mlade. Biti z
njimi in med njimi, da jih srečujemo v njihovem življenju, da poznamo njihov svet, da ljubimo njihov
svet, da jih spodbujamo, da bi v sebi prebudili čut za Boga, da bi jih navduševali živeti za visoke cilje.«
G. Marko Košnik je življenjsko pot g. Jožeta Vidica opisal kot goro blagrov: »Tudi njegovo življenje, on
sam je bil gora blagrov. Njegova gora blagrov so bili mladi. Ta gora je bila preljuba Uskovnica. Ne gre za
kraj, za tisti košček pod Triglavom, ali za tisto kočo, ki jo je ohranil v spominu, kakršna je bila pred
požarom in za katero je potrošil toliko življenjskih moči. Gre za Jezusove blagre svobode in ljubezni, ki
jih je po Kristusovem naročilu lahko oznanjal tolikim in tolikim generacijam mladih. Njegova gora
blagrov je bila Cerknica. Tudi ne gre le za župnijo ali za mladinski center ali kak omejen teritorij, ampak
gre za gorečnost in apostolski ogenj, ki ga je širil med ljudi, kjer ni poznal razlik, najraje je imel tiste
oddaljene, mlade v stiski in potrebi. Iz te gore blagrov je z Jezusovim pogledom pred seboj zrl
nepregledno neobdelano polje, ki čaka na pridne delavce. Videl je množico iščočih in omahujočih v veri
in jim kazal, da so blagri edina in resnična pot, ki vodi v življenje.«
Tako kot v mladosti, mu tudi v starosti ni bilo prizaneseno s preizkušnjami: poškodba kolena, selitev na
Rakovnik, opustitev Uskovnice in odhod na Trstenik, kjer je 2. aprila letos dopolnil svojo daritev
življenja.
Pri maši so z ubranim petjem počastili spomin na pokojnega župnika Jožeta mešani in del mladinskega
zbora.
Po maši smo vsi zbrani še dolgo ostali pred cerkvijo in obujali spomine nanj, na človeka, ki je mnogim
mladim pomagal poiskati smisel življenja, na duhovnika, ki je mnogim pomagal stopiti na pot k Bogu.
Drugi dom g. Jožeta Vidica, njegovo zavetje in veselje je bila Uskovnica. Za kočo na Uskovnici in
dogajanja v njej je skrbel 40 let. Bil je njena duša in srce, koča in mladina pa zanj kruh življenja. Njegova
bolezen in požar v koči sta mu onemogočila prihode na Uskovnico. Konec maja 2018 je zadnjič stal na
svojem najljubšem koščku raja pod Triglavom.
Rakovniški Salezijanci so se odločili nadaljevati Vidicevo delo na Uskovnici. S pomočjo mnogih
prostovoljcev so lansko jesen začeli obnavljati kočo. Po čiščenju od saj umazanih prostorov, se je najprej
prekrila streha, nato se je začelo preurejati notranjost koče. Sezidana je že nova kuhinja, narejena nova
kanalizacija in vodovod, urejajo se sobe, stranišče in hodnik. Do avgusta bo koča urejena do te mere, da
bo lahko sprejela mladino na duhovnih vajah. Oktobra se bo obnova nadaljevala. Obnovila se bo še
jedilnica in velika soba – kasarna. Potrebno bo še narediti novo škarpo za hišo, da bo hiša varna pred
zdrsom zemlje ter prenoviti sanitarije in kapelo v spodnji hiši.
fotografije so v pripravi
https://www.cerknica.si/objava/267229
