Toggle menu Skupina Donbosko
Donbosko.si
Donbosko povezave

Klan Krj'nen'h ovc na Triglavu ...

Triglav
08.07.2017

Cerkniški skavti so se podali na Triglav. Imenujejo se popotniki in popotnice - klan Krj'nen'h ovc

V soboto, 8.7., sredi noči, se trije avti polni skavtskega duha iz Cerknice odpeljejo v enega najlepših kotičkov Slovenije, v Triglavski narodni park. Najstarejši cerkniški skavti se namreč odločijo, da skupaj osvojijo najvišjo slovensko goro. Ker pa to ni kar tako, smo pred tem seveda celo leto trenirali in nabirali »višince.« Osvojili smo celotno cerkniško transverzalo in se za zadnji test, da preverimo še varovalne pasove in čelade, mi smo kajpada že bili pripravljeni, podali še na ferato na Gradiško turo.

 V jutranjih urah prispemo na Pokljuko, pozdravimo biatlonce, parkiramo in urno zagrizemo v klanec proti planini Konjšici. Hladna jutra ene višjih naših planot ne pomagajo, saj nam je vsem hitro postane vroče. Še posebej, ko mimo prihiti Jakov Fak, ki se mu kot vedno zelo mudi, skavti pa ne bi bili skavti, če ga ne bi poskušali ujeti. Še preden se dobro zavemo, smo že na Jezercih, biatlonca pa nikjer več, kot bi se v zemljo udrl.

Še en klanec na vrh Studorskega prevala, kjer prijetno pihlja in se nam prvič odpre lepši pogled na okoliške vršace. Pot do Vodnikovega doma se ponovno postavi bolj vodoravno, kar nam vsem prija. Ogromno pohodnikov to soboto leze po hribih, med drugim večje skupine veteranov slovenske vojske pa starejši gospodje, ki se jim močno mudi na proslavo NOB na Pokljuko, in venomer sprašujejo: »Kakšna pa je razlika med taborniki in skavti?« Pa jih takoj nasmejemo z urnim odgovorom: »Skavti smo tukaj, taborniki pa ne.«

Pri koči vsi vneto žvečimo in napolnimo plastenke z ledeno mrzlo vodo ter nato nadaljujemo proti Kredarici. Precej meliščnata in serpentinasta je pot, sonce pa je tudi že kar pripeka. Stezi kar ni in ni konca. Pridemo na vrh in ugotovimo, da smo precej hitri. Torej lahko že danes skočimo na Triglav! Pasove in čelade gor pa gremo. Roka, karabin, noga, noga, karabin, roka. Najprej Mali Triglav pa greben in Aljažev stolp. Tudi gneče ni. Na vrhu tri krstimo, lepo poje vrv. Še skupinska fotografija pa že letijo prve kaplje. Ucvremo jo proti koči in ravno pridemo do nje, ko udari prva strela in zagrmi. Jota in ričet odlično tekneta. V kapeli za uspešen vzpon obhajamo še sveto mašo, odigramo nekaj partij taroka in se hitro poberemo spat.

Zjutraj ob zajtrku pričakamo sončni vzhod in se napotimo v dolino. Precej lažje gre kot za gor. Pri Vodnikovem domu srečamo skavtske kolege iz Kranja in skavte iz Belgije. Seveda tudi tu ne gre brez skupinske fotografije. Zaželimo si srečno pot in nadaljujemo vsak po svoje. Dva skavta potrebna duhovne obnove pustimo na Uskovniških tednih, ostali pa jo najprej mahnemo v Bohinj in že veselo čofotamo v prijetno hladnem jezeru.

Še na pico in domov. Ja, pajade! Na pico že, nato pa na povabilo Štefanovih sorodnikov še na kavo, kjer nas še enkrat dodobra pogostijo. Želodčki pokajo po šivih. Veselo pozdravimo, se zahvalimo in se končno odpeljemo proti domu. Super gorski vikend. Zares lepe so slovenske gore!

Spisal in obelodanil: Andrej Šebenik

Foto: Blaž Žnidaršič