Toggle menu Skupina Donbosko
Donbosko.si
Donbosko povezave

Klan Krjnenh ovc - skavti, steg Cerknica 1, zaključil popotovanje ...

Kranjska Gora, Most na Soči
31.07.2016

Tabor klana Krj'nen'h ovc 2016:

Popotovanje od Kranjske Gore do Mosta na Soči

Naša zgodba se začne v torek, 26. 7. 2016, ko se Krj'nene ovce iz Cerknice peš odpravimo do Rakeka, kjer se usedemo na vlak v smeri Ljubljana in kasneje Jesenice. Pot seveda poteka v pravem skavtskem duhu in prepričana sem, da je bilo na vlaku nemogoče spregledati gručo glasnih skavtov. Kakorkoli, pot se nadaljuje in v Jesenicah v večernih urah izstopimo. Kar na avtobusni postaji si pripravimo večerjo, saj čakamo na avtobus, ki nas bo popeljal do današnjega cilja – Kranjske Gore. Tja prispemo pozno zvečer in prespimo v župnišču. Še ne preveč utrujeni precej hitro zaspimo. Naslednje jutro, res zgodaj zjutraj odidemo in se lotimo najhujšega vzpona naše poti – prelaza Vršič. Sliši se precej grozno, ampak če imaš družbo, ki te med neskončnim klancem zamoti, je vse v redu. Vršič tako prelezemo z lahkoto (ha ha). Ta dan hodimo vse do Trente, kjer najdemo prenočišče, za katerega v zameno počistimo lokalni muzej. Naslednji dan zopet zgodaj zjutraj odidemo na pot. Tokrat je naš cilj Bovec. Ker večinoma hodimo ob Soči pot hitro mineva. Postanek za kosilo imamo v Koritih, kjer v večini izvedemo nadvse adrenalinski skok v ledeno (ampak res ledeno) Sočo (Most na Soči je proti temu mala malica ;) ). Siti nadaljujemo pot proti Bovcu, kjer zopet prespimo v župnišču. Naslednji dan nas čaka nekaj prav posebnega. Ko zjutraj vstanemo (hvala Bogu malo kasneje), se odpravimo proti avtobusu, ki nas odpelje malce nižje do Soče. Tam se usedemo v rafte in tako premagamo kakih 10 km poti. Ko je tega super doživetja na žalost konec, si poiščemo miren kotiček, kjer ob kopanju preživimo popoldne. Ko se na željo voditeljev ukrojimo (oblečemo kroj in kavbojke) nas spustijo na izhod (hajk). Razdeljeni smo po skupinah s tremi člani, na zemljevidu imamo določen kraj, ki ga moramo med potjo obiskati in cilj, kamor moramo priti do naslednjega dne. O našem pohajkovanju ne bom izdala preveč skrivnosti, a zagotavljam vam, da smo se s puncami imele super. Najbolje, da čas zavrtimo na naslednji dan, ko se vsi skupaj zopet zberemo nekje v okolici Tolmina. Odpravimo se do našega cilja – Mosta na Soči. Ta dan je pot res naporna, saj sonce neprestano pripeka. Ostale dneve nas je namreč nekajkrat ohladil rahel dež. Seveda nas to ne ustavi in popoldne prispemo na konec poti. Takoj smo v kopalkah in se namakamo v hladni (tu ni več ledena) Soči. Sledi naš veliki zaključek popotovanja – skok iz višine 8,5 m. S ponosom povem, da je celotna čreda ovac zbrala dovolj poguma (no, po skakanju v Sočo v Koritih se vse skupaj ni zdelo preveč zastrašujoče J) in skočila. Ohlajeni se zavlečemo do železniške postaje, kjer imamo zvečer svečan izhod iz klana štirih članov: trije klanovci bodo postali voditelji, zapušča pa nas eden od voditeljev. Ko končamo obred izhoda, popolnoma izčrpani zaspimo. Naslednje jutro vstanemo že ob petih, saj imamo kmalu vlak. Naše popotovanje bomo namreč zaključili še z namakanjem v morju. Lahko bi rekla, da je potovanje do Kopra živahno, a iskreno, vsi kot dojenčki zaspimo skoraj v trenutku. Čez nekaj ur prispemo v Koper, kjer se namočimo v morje (lahko izpostavim visoko temperaturo morja, ki je po celem tednu plavanja v izjemno hladni vodi skorajda neprijetna). Ko končamo s svojimi »vragolijami« v vodi se odpravimo še zadnjič napolnit svoje želodčke. Kaj po napornem tednu sede bolj kot kebab oziroma jufka? J Čez kakšno uro se zadovoljni odpravimo na vlak, ki nas zapelje do Rakeka. Peš se še odpravimo do Cerknice, kjer se Popotovalni tabor Krj'nen'h ovc 2016 uradno zaključi.

Elektra Korošec

Foto: Blaž Žnidaršič