Pozdravljen BISENOMAŠNIK smo z radostjo zapeli v cerkvi Marijinega rojstva v
Cerknici, kjer danes praznujemo visok jubilej našega duhovnega pomočnika Antona Horvata kakor mu radi rečemo našega gospoda Tončka.
Rodili ste se v družini z 8 otroki v prekmurski vasi Lipovci kakor drugi otrok. Vse zakramente ste prejeli v Beltincih. Salezijance ste spoznali po duhovnikih v domači vasi in okolici. Šolali ste se na Reki, v Zadru in Ljubljani. Novo mašo ste peli v Beltincih leta 1963. Ob slovesu vam je mati povedala najlepšo misel „Ne pozabi na starše in Boga.“
Povedali ste, da ste v Cerknico prvič prišel še pred novo mašo, ko ste čakali na brata Gustija, da je prišel domov iz vojske. V Cerknico so vas poslali v pomoč župniku.
No za cel mesec ste ostali sami, povedali so vam, da lahko delate vse, le poročati ne smete.
Na vaše prvo delovno mesto kaplana ste bili poslani v Niš v Srbijo, nato so vas premestili v Mužljo, kjer ste navkljub temu, da ste v osnovni šoli imeli pouk v slovenskemu in madžarskemu jeziku, doživeli najhujšo preizkušnjo nepoznavanja jezika - niste poznali liturgije v madžarščini. Skromno življenje ste sprejeli in ga zmogli, ker niste imeli kuharice ste se priučili tudi tega poklica, saj so vas določili za kuharja. Zelo so vam bila všeč srečanja duhovnikov – diaspora, ko ste se srečali duhovniki in si povedali težave, se pogovarjali o delu, molili. Niso upoštevali vaše
prošnje po premestitvi v Slovenijo, ampak so vas še drugič poslali v Niš. Naslednja premestitev pa je bilo mesto župnika v Škocjanu pri Novem mestu, delovali ste tudi v Tomišlju in v Veržeju, kjer ste župnikovali 15 let, nato pa ste bili poslani za duhovnega pomočnika v Ankaran in Cerknico.
Ko ste pred 9 leti prišel k nam smo bili presenečeni. Ta gospod pa ni kar tako. Skoraj ni minila maša, da nas niste izpred oltarja malo podučili. Prepočasi smo peli, molili prehitro, prti na oltarju so bili predolgi, molitve ne prave na določen dan, tudi pesmi nismo vedno pravilno izbrali. Pa smo se drug drugega navadili, vzljubili. Spoznali smo, da imate neizmerno zakladnico besed, tudi kadar se na pridigo ne pripravite se
to na povedanem prav nič ne pozna. Pridigate lahko dolgo, pa vendar ohranite rdečo nit, poučujete nas s svojo besedo, o godovnikih nam poveste marsikaj, kar nismo še nikoli slišali ali prebrali. Zelo radi se pošalite, nas malo postrelite s svojo zvesto spremljevalko palico, ki je tako okrašena, da je edinstvena. Nanjo ste ponosen, saj vas spremlja že dolgo časa.
Radi mašujete v domu za starejše v Cerknici. Te maše so vedno nekaj posebnega, edinstvene. Mešani zbor se vam tam pridruži na velikonočni ponedeljek in na praznik sv. Štefana po božiču. Vsem pevcem ostajajo te maše v lepem spominu.
Malo bolj smo vas lahko spoznali tudi na romanjih, saj ste nas popeljali v svoje rodne kraje v Prekmurje in nas spremljali na romanju v Beogradu.
Pravite, da je vaš najljubši svetnik Anton Padovanski. Radi imate misijonske knjige in vaša največja želja je, da bi ostali zvesti svojemu poklicu.
Vam najlepši kraj je domači.
In iz vaših krajev prihaja tudi današnji pridigar gospod msgr. dr. Peter Štrumpf, Murskosoboški škof, teolog, zgodovinar in salezijanec, katerega lepo pozdravljam v naši sredi. Čeprav je bil ob novi maši današnjega biseromašnika star šele 1 leto verjamemo, da gospoda Toneta dobro pozna in bo z veseljem pridigal, nam povedal veliko lepega in skupaj z biseromašnikom daroval to zahvalno sveto daritev.
tekst: Tatjana Lekšan
foto: Blaž Žnidaršič
