NAGOVOR OB 20 LETNICI II. ZAKONSKE SKUPINE
Naša prehojena pot meri 20 let. Poizkušam si zamisliti, kje in kdo bi bila, če se ne bi pridružila skupini. Pa si tega ne morem predstavljati, saj nam je skupno druženje in delovanje dalo neizbežen pečat.
Lahko smo ponosni na to, kar smo doživeli. Bili so vzponi in padci. Vztrajali smo in s popotnico Božje milosti in blagoslova ter voditeljev nam je uspelo.
Ostajajo lepi spomini. V našem albumu je veliko slik in občutij, ki povedo, da smo se prijetno družili, premagovali ovire na naših poteh. Skupaj smo rastli kot zakonci, starši in prijatelji.
Se še spomnite našega prvega srečanja pod vodstvom g. Vidica? Kako smo se spoznavali, ocenjevali drug drugega in iskali prve stike. Kakšni so bili prvi vtisi drug o drugem? Kdo bi si mislil, da se bo iz tako različnih značajev in pogledov ustvarila tako posebna 2. zakonska skupina. Idej in energije je bilo ogromno in vse smo zmogli brez pravega napora. Mesečna srečanja so bila kmalu premalo. Ustvarili smo redne poletne 3-5 dnevne Uskovniške počitnice , 2-3 dnevna silvestrovanji v farovžu. Uživali smo tako mi, kot otroci. Bilo nam je v veselje in za vse smo našli čas in ni bilo nobenih težav. Toplo mi je bilo pri srcu, ko sem videla in opazovala kako otroci postajajo del naše skupine, kako skupaj rastejo, si pomagajo in si tudi nagajajo. Veselila sem se v naši razigranosti. Tu so bile še zimske igre v Klopčarici s kranjskimi klobasami in pravimi medaljami. Izdelovali smo jaslice v župnijski cerkvi. Ne smemo pozabiti tudi na počitnice na Pohorju, pohode po Julijcih. Moški so si ustvarili svojo zimsko delavnico na Uskovnici. Tudi na okrogle obletnice nismo pozabili. Spomnim se entuzijazma, ko smo pripravljali cele igre in skeče za slavljenca in trepet slavljencev, kaj bomo spet ušpičili. Dodali smo še tradicionalne zaključne piknike pr Bajčkovem vikendu in zatem Tončkov pohod, pa polhanje pr Jabcu. Bili smo skupaj tudi v gledališču, operi, potovali z vlakom v Koper in še in še bi se našlo.
Duhovni voditelji so se menjali in vsak je pustil skupini svoj pečat in seveda mi njim.Spomnimo se g. Vidica, Milana , Marka, Dragota in tudi naš Jožef nas že drugi mandat poterpežljivo spremlja in prenaša.
Z leti so postajali otroci aktivnejši, sodelovali v različnih skupinah, odšli po srednjih šolah in svetu. Skupnega časa je bilo vedno manj. Tudi nas je zajela kriza časa, naglice ter obveznosti. Skupina v tem trenutku ni bila več to kar je bila. Iskali smo pot kako naprej.
Danes Jezus v evangiliju sprašuje: povejte kdo pravijo množice da sem in kaj vi pravite kdo da sem? Iskreno premislimo in povejmo kaj bi jaz prav zdaj odgovoril na to vprašanje. Kaj pa bi odgovoril na vprašanje kaj jaz mislim, kdo smo in kaj mi pomeni skupina? Se počutim sprejet, varen in zadovoljen v skupini. Kakšni so moji načrti , cilji in želje in kako sovpadajo z skupino. Vse je odvisno od naših skupnih želja in potreb. Za dober odnos v skupini se moramo truditi, si vzeti čas, predvsem pa mi mora veliko pomeniti. Želim samo prejemati ali tudi dajati? Prepričana sem, da bomo poiskali odgovore, zopet našli čas drug za drugega in iskali nova pota v razvoju skupine.
Danes smo tu po 20 letih zopet zbrani mladi in že malo manj mladi. Danes je poseben dan, saj praznujemo. Kako lepo se je zazreti drug drugemu v oči in kljub občasnemu nestrinjanju, občutiti da imamo drug drugega radi. Prav vsak ima neprecenljivo in nenadomestljivo mesto v mojem srcu in v skupini. Prav zaradi tega smo to kar smo. Hvala Gospod za vse težke trenutke, kajti iz teh smo se naučili največ.Hvala tudi za vse vas in duhovne voditelje, ki ste nama prišli naproti in ustvaril bogastvo najinega življenja. Iskrena hvala prav vsakemu od vas za vse poglede, besede in dejanja.
Še posebej sem vesela vas mladih, da ste se nam pridružili v malo večjem številu. To pomeni, da vam ni vseeno. Čutite, da ste del naše skupine, nas podpirate in se zavedate, kako nam je to druženje pomembno. Upam, da boste nagovorili še druge in bomo na tradicinalnih piknikih zopet skupaj kramljali, se igrali ter iskalih novih poti.
Pripravila: zakonca Zgonc Marinka in Boštjan
Foto: Jože Žnidaršič
