Toggle menu Skupina Donbosko
Donbosko.si
Donbosko povezave

Zgodovina

STARA OZNANILA ŽUPNIJE CERKNICA (Lurd)

»Na Mali Šmaren 8. septembra 1958. se je zvečer po celodnevnem češčenju Sv. R. T. vršila proslava lurških dogodkov. Povabljeni so bili tudi farani sosednjih župnij Grahovo, Begunje  in Rakek, ki so se v lepem številu udeležili. Točno ob 6. se je pričela večerna sv. maša, ki jo je daroval g. dekan Franc Hiti, ki je med mašo v jedrnatem govoru razvijal Marijine želje v Lurdu (pred 100 leti v prikazovanjih Bernardki). Te želje je strnil v praktične sklepe. Po maši se je razvila rimska procesija s svečkami. Štirje fantje pa so nosili Marijin kip. Med prepevanjem litanij Mb in lurških Marijinih pesmi je šla procesija okoli cerkve. Po vrnitvi v cerkev je bila zahvalna pesem z blagoslovom. Vsi udeleženci procesije (c 800) so pri vhodu v cerkev dobili spominsko Marijino podobico.«   (J. Turšič: Oznanilna knjiga za 14. 9. 1958)

http://cerknica.donbosko.si/tabor-oznanila-za-avgust-17

Žpk Jožef Krnc

 

 

Iz župnijske kronike:

»Cerknica sodi med največje trge na Kranjskem, šteje (l. 1863) 238 hiš in ima svoj lastni grb: cerkev v štirioglatem polju. Cerknica pa je tudi eden izmed najstarejših krajev na Kranjskem. Še lipa je stara nad 200 let, kajti kamniti oklep okoli nje je naredil A. O. leta 1648.

Cerkniški duhovni pastirji se večkrat omenjajo v listinah oglejskih patriarhov, tako 1261 fajmošter Lupold, 1296 Rudolfin, 1328 Tadej. Leta 1335 je prenočeval v Cerknici sv. Bertrand, patriarh, leta 1360 pa je patriarh Ludvik I. cerkniško faro izročil bistriškemu samostanu. Leta 1631 je tu pastiroval fajmošter Nikolaj Mrav, ki je bil hkrati tudi novomeški prošt in pozneje škanderski škof na Dalmatinskem. Med vsemi pa je najbolj znan bistriški prelat Gregor Červič, ki je tu živel okoli leta 1660 in je pokopan v cerkvi. …

Štirje tanki in visoki stebri  stoje tukaj (v cerkvi) kakor štiri vitke jelke in nosijo koničaste oboke, kateri imajo svoje ven moleča rebra ali debele žile, ki se križajo kot v rešeto, zapletajo se druga v drugo. Res, prekrasno delo gotske stavbe! Pa, Bogu bodi milo, nevedna roka je skazila in še kazi še zdaj izvrstno delo pobožnih prednikov. Prizidani sta dve kapeli brez okusa in enakomerja; gotska okna so nameščena s štirioglatimi večjimi ali manjšimi, gotiško velika vrata so se umaknila drugim, in zvonik, krit v novejšem času, obtožuje stavbno nevednost svojih skrbnikov.

Zvonik je visok 28 sežnjev. V velikih linah so trije zvonovi, od katerih veliki 28 ½ centa. V malih linah pa visi mrtvaški zvon, ki ima posebno moč zoper coprnice, zato pa mora tudi cerkovnik zvoniti poleti, če le količkaj zaropota v oblakih, ker če bi toča pobila, gorje mu, ker bi moral požreti marsikatero grenko od ljudi.

Cerkev ima zdaj pet oltarjev. Pogleda vredna je podoba sv. Notburge iz nekdanje cerkvice na Loškem, tudi prejšnja podoba rojstva Matere Božje je zelo lepa. …«

Iz župnijske kronike leta 1863:

»Cerknica šteje 238 hiš. V trgu je 15 oštarij, 12 prodajavnic za živež in obleko, 6 žag, 7 malnov, 2 peka, 2 mesarja, 1 barvar, 6 kovačev, 2 kolarja, 2 sedlarja,  2 kamnoseka, 2 klobučarja, 2 irharja in še več usnjarjev, krznarjev, krtačarjev (ščetarjev), tesarjev, mizarjev, krojačev, čevljarjev in drugih rokodelcev.

Cerknica pa nima pitne vode. Edini potok, ki goni toliko žag in malnov, jim služi za napajanj živine, služi jim za vse. Nujno potrebno je skopati občinski vodnjak! Sedaj koplje lastno šterno gospod Jurko Milavec. Spomina vredna so v Cerknici rake (Wasserleitungen), ki zalagajo železocestno postajo na Rakeku s potrebno vodo. Iz cerkniškega potoka je najprej voda speljana v velik zidan vodnjak, kjer se voda, prelivaje se skozi pesek in drobno kamenje, po več predalih nesnage očisti, potem pa se izliva v železne pod zemljo speljane cevi in teče sama pol ure daleč do Brodeca. Tukaj jo vzdiguje soparna mašina po nalašč sezidanem stolpu 12 sežnjev visoko, tako da jo potem lastna teža, s katero tišči po stolpu nazaj, žene navkreber proti Rakeku do najvišjega mesta, kjer se zbira v veliko obokano in z zemljo pokrito vodno hrambo. Iz te hrambe pa teče voda po ceveh sama navzdol proti Rakeku na kolodvor, kjer služi hlaponom, vsem kolodvorcem, vsemu Rakeku, ker je speljana s kilodvora v vaški vodnjak, in speljejo je še grozno veliko s posebnim vlakom na kolodvor v Postojno.«

(J. Janež, CERKNIŠKA ŽUPNIJA, I – II, tipkopis)

Rezultat iskanja slik za cerknica

 

Iz župnijske kronike

»Onkraj Cerknice, na jugovzhodni strani nad Peščenkom se dviga nad 3000 čevljev visoka Slivnica, na katere prvem vrhu je stal v starodavnih časih grad Engelsburg, slovensko Gradišče. Na zadnjem najvišjem vrhu pa je globoka jama, v kateri so nekdaj coprnice točo delale V 17. stoletju so imeli v Cerknici bratovščino sv. Rožnega venca, v katero je bilo vpisanih nad 80 tisoč ljudi, kot nam poroča Valvasor. Vsako prvo nedeljo v mesecu so imeli velik obhod, katerega se je udeležilo nad 12.000 ljudi. Ob tej priliki so nosili 32 velikih in 15 malih zastav …«

žpk Jožef Krnc