"Pridi, Sveti Duh!"
27. in 28. maja so potekale BIRMANSKE PRIPRAVE V ŽELIMLJEM,
Dobrih 60 veroukarjev iz šestega in sedmega razreda, animatorji in g. župnik Jožef Krnc je imelo birmanski vikend v Želimljem. Začeli so s pripravo na prejem zakramenta sv. birme, ki bo prihodnje šol. leto.
Zaključno mašo so imeli skupaj s starši na Kureščku v nedeljo ob 15. uri.
Po dolgem pričakovanju in nekaj sestankih za priprave smo se birmanci in njihovi animatorji v soboto, 27. maja že zgodaj zjutraj zbrali na župnijskem dvorišču. Čakale so nas dvodnevne priprave v Majcnovem domu v Želimljah. Ker je bilo to naše prvo srečanje in se med seboj še nismo poznali, smo med nekaj igrami in pesmimi najprej izvedeli imena vseh navzočih in si jih poskušali zapomniti. Kmalu smo se tudi razdelili v šest skupin, v okviru katerih bo potekala priprava na birmo še vse leto do prihodnjega maja. Po prvih trenutkih zadrege je vse steklo kot po maslu, vrstili so se prvi pogovori, prve skupne igre, prva razmišljanja o tem, kaj je sploh smisel naših priprav in kaj bo naše poslanstvo po birmi. V prvi, odlično pripravljeni katehezi smo se pobližje seznanili s sedmimi zakramenti, spoznali njihov pomen in odigrali obrede (najbolj zanimiva je bila seveda poroka!). Po večerji, ki so jo skuhale pridne animatorke, pa smo si ogledali film God is not dead (Bog ni mrtev). Mislim, da se je vsakogar izmed nas dotaknila čudovita zgodba in predvsem zgled glavnega junaka, ki se je upam izpostaviti in javno zagovarjati svojo vero kljub nasprotovanjem okolice. O tem, kako mi vsi v svojih življenjih pričujemo za Jezusa, pa smo spregovorili in se razpisali še v drugi katehezi v nedeljo dopoldne. Pred koncem našega druženja pa nas je čakal še en, zelo poseben podvig: podali smo se na romanje k Mariji, kraljici miru na Kurešček. Gotovo je vsak izmed nas v svojem srcu nosil s seboj kakšno željo ali priprošnjo, ki jo je med obhajanjem lepo pripravljene svete maše lahko v mislih položil na oltar. Za tem pa je na žalost že prišel čas, ko smo se morali posloviti in se odpeljati proti domu... Vsi, tako birmanci kot animatorji, pa komaj čakamo nova srečanja, nove pogovore, znanja in izkušnje, ki si jih bomo delili v prihodnjih mesecih.
Ana Knez
Foto: Mihaela Žnidaršič, Simona Lekšan
