Zlatomašnik Metod

Zahvalna maša zlatomašnika Metoda

Bilo je 12. julija leta 1970. Cerkveni zvonovi so peli novomašno pesem, a hrup tovornjakov, ki so v sprevodu vozili mimo Lampetove hiše, je preglasil njihov zven. Nekateri niso hoteli, da bi mladi duhovnik popolnoma srečen daroval Bogu svojo prvo daritev.

Tudi po 50 letih zvonovi niso smeli glasno vabiti k zlatomašnikovi zahvalni daritvi. Niso smeli ali niso hoteli?

Je šlo za strah pred okužbo ali nasprotovanje, zavito v celofan koronavirusa?

Vsekakor pa g. Metoda ni bilo strah, ko je utrujen od dela vsako nedeljo po slovenskih krajih zbiral sredstva za gradnjo grahovske cerkve, ko kljub svojim zdravstvenim težavam ni odrekel pomoči drugim, ko je z bolečimi nogami stal pred oltarjem, ko je nudil zadnjo popotnico umirajočim
in tolažil trpeče. Ni ga bilo strah 467-krat, ko je daroval svojo kri, da bi drugi lahko živeli. Čeprav je bila zlata maša odpovedana, je župnijska Cerkev v njegovi rodni Cerknici, ravno na obletnico nove maše, pozdravila

g. Metoda s pesmijo Zlatomašnik bod ,pozdravljen.

G. Metod je namesto zlate maše daroval Bogu zahvalno daritev.

Zahvalil se je vsem, ki so mu 50 let duhovništva stali ob strani in ga podpirali, posebno staršem, očetu Nacetu, mami Silvi, bratu, sestri in stari mami, na katero ga spominjajo čipke na njegovi novomašni obleki, v katero je bil tudi pri tej maši oblečen.

V pridigi, ki se je navezovala na evangelij o sejalcu, je poudaril, da je samo od nas odvisno, na kakšna tla bo sejalec Kristus posejal seme. Bomo božjo besedo - seme sprejeli in po njej živeli, bomo nekje na življenjski poti vero izgubili ali jo bo greh zadušil, kakor je trnje zadušilo poganjek semena. Prilika o sejalcu, ki je svoje seme posejal v dobro zemljo, lepo simbolizira Metodovo življenje. G. Metod je s svojim delom, ustrežljivostjo, ponižnostjo, skromnostjo, čutom za sočloveka in neomajno vero postal dobra zemlja, dober duhovnik, ki je božjo besedo sprejel, ohranil in jo še vedno posreduje drugim. Je duhovnik, ki najde stik z vsakim človekom, vernim in nevernim, ki si vedno vzame čas za pogovor, ki mu ni nikdar odveč ponuditi pomoč, ki se zna zahvaliti in odpustiti, ki zna pritegniti ljudi k sodelovanju in jih privabiti tudi v cerkev.

Pri zahvalni maši je sodelovalo še pet duhovnikov, poleg domačih treh še salezijanski inšpektor g. Marko Košnik in g. Franc Pohajač, župnik iz Opčin, kjer g. Metod trenutno službuje kot duhovni pomočnik.

V uvodu je tajnica župnijskega sveta ga. Tatjana Lekšan opisala zlatomašnikovo življenjsko pot, berila sta prebrala zakonca Nahtigal, prošnje pa ga. Marija Zgonc. Družina Lekšan je slovesno, duhovno bogato mašo še polepšala z ubranim petjem. Na koncu maše so se zlatomašniku zahvalili g. Marko Košnik v imenu salezijancev, v imenu župnije pa ga. Marja Lončar in g. Tone Cvetko, ki sta mu izročila zlatomašno darilo s prošnjo, da ga mati Marija še naprej varno vodi skozi življenje in ga še velikokrat pripelje v domačo Cerknico.

Gospod Metod je v zahvalo vsem vernikom po zahvalni maši podelil podobico s spodbudno mislijo in zlatomašnim posvetilom: »Po Kristusu in s Kristusom Bogu slava in zahvala, a bratom in sestram ljubezen. «

O, Bog daj, da bo ljubezen med nami večja od sebičnosti.

N.C.

foto: Jože Žnidaršič