Sv. Volbenk (na Štajerskem mu pravijo Bolfenk, v Beneški Sloveniji Štoblenk), nemško Wolfgang, se je rodil okrog leta 924 na Švabskem, božiča leta 972 je sprejel vodstvo škofije v Regensburgu. Kot škof je bil skromen, dober organizator, pripravljen na žrtve, uvideven in usmiljen, s svojim skromnim življenjem se je priljubil vsem ljudem. Svoje življenje je sklenil jeseni leta 994 na potovanju po Bavarskem. Za svetnika ga je jeseni leta 1052 razglasil papež Leon IX.
Upodabljajo ga s škofovsko palico in po legendi (ohranjena je tudi v narodni pesmi pri nas), da je svetnik določil kraj, kjer naj bi stala cerkev, tako da je v tisto smer vrgel sekiro, s tesarsko sekiro.
Na Slovenskem je bil češčen kot zavetnik pastirjev, drvarjev, oglarjev, po nedolžnem zaprtih, brodarjev in rezbarjev. Priporočali so se mu bolniki na očeh, proti bolečinam v trebuhu, krvavitvam, kapi, bolečinam v nogah, ohromelosti, kožnim vnetjem, proti neplodnosti, rojevanju spačkov, protinu in za živino.
Temu zavetniku je (poleg osmih cerkva na Slovenskem) posvečena tudi podružnična cerkev v Zelšah, ki je v nedeljo, 6. septembra, ob žegnanjski sv. maši, daroval jo je župnik Jožef Krnc, na stežaj odprla svoja vrata, tokrat še posebej praznična, saj se je na svoje mesto vrnila kopija Bergantove oltarne slike Sveti Volbenk z bolnikom iz leta 1766. Blagozvočno akustiko cerkve (tlorisno zasnovani kot trolistna deteljica) so preizkusili tudi pevci mešanega pevskega zbora, ki so s petjem pomagali odkrivati skrivnost božje navzočnosti.
V tej cerkvi, ki je bila v zgodovini zavetje in tolažba mnogoštevilnim romarjem, bo v prihodnosti potrebno še veliko postoriti, za vzpodbudo in v spomin na sončno nedeljo pa je po pogostitvi in klepetu ob koncu maše vsak dobil podobico z zgoraj omenjeno sliko zavetnika z bolnikom.
Na njej lahko preberemo:
»Fortunat Bergant: Sveti Volbenk z bolnikom, 1766
Oltarna slika sv. Volbenka z bolnikom je docela prežeta z umetnikovim dojemanjem človečnosti, kot jo je svetovno znani baročni slikar Bergant izrazil v podobo blagega svetnika, ki tolaži trpečega človeka.
Vas Zelše (Selse) se v listinah prvič omenja leta 1285.
Cerkev sv. Volbenka je okoli leta 1680 postavil cerkniški župnik in opat Gregor Červič, imenovan tudi Škof. Valvasor pravi, da se v njej godi veliko čudežev. Zelše imenuje »Rožni hribček« (Rosenberglein). Pod romarsko cerkev Zelše je spadala tudi podružna cerkev sv. Jakoba, ki je stala pri Podskrajniku.«
Anita
Fotografija: Foto Žnidaršič
