Sv. Martin in beograjski nadškof blagoslovila novo fasado cerkve na Dolenjem Jezeru
Sveti Martin, ki goduje 11. novembra, vsako jesen iz mošta dela vino, letos pa je za blagoslov stresel še malho snega in v naše kraje pripeljal beograjskega nadškofa in metropolita, msgr. Stanislava Hočevarja. Že kot (nekdanji) predstojnik salezijancev v Sloveniji je le-ta rad prihajal v cerkniško dolino, za življenje ljudi trdo, a izredno in posebno, kot so posebni vaščani k Cerkniškemu jezeru potisnjene vasi Dolenje Jezero. Pridni, samosvoji, zagnani in vztrajni. Junija so ob glavnem žegnanju blagoslovili športno igrišče ob gasilskem domu, do 13. novembra 2016, ko so praznovali malo žegnanje njihovega drugega zavetnika cerkve sv. Petra, svetega Martina, pa so s skupnimi močmi obnovili fasado zvonika in cerkve.
Maša, ki jo je po začetnem blagoslovu opravljenih del daroval nadškof Hočevar, je bila praznična. Noše, povabljeni gostje, med katerimi je gospod župnik Jožef Krnc še posebej pozdravil gospoda župana Ruparja s soprogo, ki ima vedno posluh za pomoč pri velikih delih naše župnije, poslanka NSI, gospa Iva Dimic z družino, s cvetjem okrašena cerkev, kot da bi zunaj cvetela pomlad, bogastvo prazničnih besed in celotno mašo pa je z ubranimi glasovi požlahtnil Logaški vokalni kvartet.
V pozdravnem nagovoru vsem navzočim je ključar Matej Mestek med drugim dejal, da je »cerkev v vasi središče in srce kraja ter vsakega izmed njih, oltar v njej pa skupna miza, od kjer prejemajo moč Božje besede in evharističnega kruha za vsakdanje življenje.«
Gospod nadškof, ki je praznoval svoj godovni, dan pred tem pa tudi osebni paznik, je s pokončno besedo, kot bi ne vodil liturgije v mali cerkvi, ampak bi (kot leta 2013) v srbskem Nišu prisostvoval 1700-letnici t.i. milanskega edikta, ki je končal preganjanje kristjanov v tedanjem Rimskem cesarstvu, osvetlil podobi svetega Konstantina in njegove matere Helene, nedeljsko Božjo besedo pa je, med drugim, poglobil z mislimi, da živimo kot v času izpitov, da bi naša svoboda dozorela do največje možnosti, da bi se že na zemlji kot ljudje in verniki razvili v ljubezni in se v njej veselili, ne le v občestvu svoje družine, vasi, župnije, ampak s celotnim človeštvom, saj smisel ni konec stvari, kot bi morda kdo razumel poenostavljeno. Prav je tudi, da ljudje ob lepoti kamnov svetišča razvijamo svoje sposobnosti, ker je človek ob tem srečen, a ne smemo pozabiti na odgovornost, spoštovanje, sodelovanje za skupno dobro. Ob koncu pridige je izrazil željo, da bi sveti Martin vsem izprosil notranjo lepoto dobrote, vztrajnosti in modrosti.
Župnik Krnc je ob koncu maše dejal, da je naložba obnove stala okrog 20.000 evrov. Vaščani so jo s pomočjo občinskega razpisa in lastnega vložka pokrili skoraj v celoti, tako da župnijski proračun pri tem ni trpel. Poleg ključarja Mateja je pohvalil delo in zavzetost ključarja Tomaža Cvetka in njegove družine ter se zahvalil vsem sodelujočim vaščanom, ki pa jih je nemogoče našteti, saj bi pri tem, nehote, koga izpustili.
Slovesnost se je po zaključku maše, ko so gospodu nadškofu poklonili knjigo (Cerkniško jezero in ljudje ob njem) častnega kanonika Janeza Kebeta, nekdanjega sovaščana, ki pa se blagoslova žal ni mogel udeležiti, zaokrožila pred cerkvijo.
Tudi tokrat so se jezerske gospodinje izkazale kot dobre gostiteljice, datum (trinajsti) ni z ničemer posegel v dogajanje, v spomin na dogodek pa je vsakdo dobil podobico cerkve v novi preobleki.
Anita Leskovec Foto: Blaž Žnidaršič
