UTRINEK S 35. STIČNE MLADIH
Dogodek, na katerega se začnemo spominjati že sredi počitnic, potem pa napetost vedno bolj narašča. In končno napoči trenutek, ki ga vsi težko pričakujemo. Stičnaaaa!
Na ta dan je sicer treba vstati malo bolj zgodaj, pa se potem izkaže, da se je ta žrtvica gotovo splačala. Sama sem se Stične udeležila skupaj z mladimi iz župnije Cerknica, ki smo tja prispeli z avtobusom. Komaj smo stopili iz avtobusa, že so nam navdušeni mladi prostovoljci začeli deliti pesmarice in nas usmerjati na različne kraje, kjer je bilo malo morje zanimivih dejavnosti. Najprej je na osrednjem prireditvenem prostoru potekal dijaški program, ki je bil sestavljen iz obilice petja in še več veselja vseh udeležencev. Sledile so delavnice, kjer je prav vsak lahko našel tisto, ki ga je zanimala. Sama sem se udeležila delavnice pričevanja italijanske rockovske skupine The Sun, kjer je glavni pevec Francesco Lorenzi spregovoril o njihovi poti iskanja in spreobrnjenja. Mislim, da jim je prav zares uspelo nagovoriti mlade, saj so s svojim pristnim veseljem in iskrenostjo dokazali, da lahko s svojim življenjem pričujemo za Boga. Če pustimo Bogu, da nas spremeni, lahko resnično postanemo orodje Njegovega usmiljenja… Resnično sem bila navdušena, takoj ko je bilo možno, sem se kupila tudi njihov CD in sedaj ga z veseljem poslušam in ga pokažem tudi drugim. Zgodba odrešenja, ki nam jo pokušajo približati na verouku, pri maši, na Škofijski, se nam je tu pokazala jasno in veličastno. Sploh na ta način, s pričevanjem, je uspeh zagotovljen. Ko sem poslušala o uspehu, ki ga je skupina The Sun prej imela v obilju in o sreči, ki je kljub vsem vsemu ni čutila do srečanja z Gospodom, sem se spraševala tudi o svojih ciljih življenja. Koliko stvari si želim, se trudim doseči… Morda bi bilo bolj smiselno, da bi se trudila uresničevati svoje poslanstvo, ki ga čutim predvsem pri delu z ljudmi.
Ves čas je v opatovi kapeli potekala adoracija, kjer smo se lahko še bolj poglobljeno srečali z Jezusom. Imeli smo tudi priložnost spoznati katero od katoliških organizacij, ki so bile predstavljene na mnogih stojnicah. Med kosilom je bil čas, da smo med vsemi 5000 udeleženci srečali svoje prijatelje in poklepetali. Nato pa smo se vsi zbrali skupaj in začela se je maša. Ni nas motil dež, ki je pršel na nas, res smo se lahko srečali z Jezusom, ki je prišel med nas pod podobo kruha. Petje, zbranost in dež so nas povezali v veliko družino, da smo lahko v polnosti začutili besede: »Glejte, to je moje telo, moja kri…«.
Srečanje se je zaključilo s koncertom Stična benda. V teh trenutkih, ko množica skupaj prepeva in ploska Bogu na čast, sem v srcu začutila nekakšen poseben mir. Mir, da nisem sama. Da nas je vsaj 5000+. In da smo veseli!
Ko smo se utrujeni, a srečni vračali domov, so nam v mislih odzvanjale besede: orodje Božjega usmiljenja. Mislim, da so nas vse spodbudile k želji in trudu biti sonce v življenju bližnjih.
Stična ima posebno mesto v mojem življenju. Z nje se vrnem polna veselja, bogatejša za marsikateri nasmeh in objem ter za… avtograme vseh članov skupine The Sun. J
Kristina Knez, 2. b
