Toggle menu Skupina Donbosko
Donbosko.si
Donbosko povezave

Romarji župnije Cerknica na poti v Lurd ...

Lurd
27.04.2017
Gospod župnik Jožef Krnc nas je na letošnjem romanju duhovno spremljal v Lurd.

 

ROMANJE v LURD
Zbrali smo se v jutranjih urah. Še v temi, malo zaspani, vsi pa malo vznemirjeni in s pričakovanji smo odrinili na dolgo pot. Večina nas je bilo iz Cerknice, bile pa so tudi družine in posamezniki iz različnih krajev.
Preko molitve, nagovorov in razmišljanj sem čutila kako počasi prehajam v drugi svet. Vse bolj smo s soromarji postajali eno, kot ena velika družina. Vsi smo šli na pot z istim ciljem: k Mariji, v njeno varstvo, s svojimi prošnjami, križi, zahvalami. Tudi sama sem se odpravila v iskanju miru in notranjega veselja. Osebne zgodbe in izkušnje so prehajale med nami. Ni bilo omejitev. Samo dober namen. Opazila sem kako smo bogatili drug drugega. Nevede mi je še pred dnevom popoln neznanec v pogovoru povedal stvari, ki sem jih prav tisti trenutek potrebovala. Podobnih izkušenj je bilo kar nekaj. Čas ni bil več pomemben. Uspela sem se umiriti, slišati besede, premišljevanja in se prepustiti. Zavedala sem se vedno bolj, zakaj romanje in kaj to sploh je.
Sedaj razumem, ko ljudje govorijo kako je romanje nekaj lepega, posebnega pa tudi sama ne znam občutij ubesediti. Čutim povezanost, mir, ljubezen. Sedaj bolj vem kaj te besede pomenijo, so del mene in vseh v Lurdu. Začnem razumeti, da je vse preprosto. Besede, ki sem jih slišala že tisočkrat dobijo drugo dimenzijo in razumevanje. Vse to se preliva v avtobusu, Lurdu, med tisočglavo množico.
Zberemo se k procesiji vsi s podobnimi mislimi: častiti Marijo, se ji priporočiti, prositi, sprejemati njeno ljubezen in jo deliti naprej. Pesem Ave Marija doni, mi smo tam, vsi povezani. Ta občutek je nepopisen, čudovit, daje novih moči, razmišljanj in vedenj.
Zadnji dan zaključimo z jutranjo mašo pred votlino. Ura je šest zjutraj, dan se prebuja. Sliši se ptičje petje, vse okoli je sveže, nov dan nastaja.  Ni bilo težko vstati, nisem zaspana, kot ponavadi zjutraj. Prečudovito je še preden se začne maša. Slovenska pesem in beseda se oglasi, razmišljanja o besedah papeža Pija dajo še novo noto. Vse je popolno, tako lepo, da ne znam opisati.  Utrne se solza, pa sosedi in sosedu tudi. Vsi smo povezani, smo eno z Jezusom , Marijo, Bogom. Vabita nas na novo pot zaupanja. S temi občutki se počasi odpravljamo nazaj v Cerknico, bogatejši z novimi spoznanji in znanstvi in žarimo. V očeh sogovornikov so pogledi mehkejši, toplejši, nežnejši.
Marinka Zgonc

 

Z romanja v Lurd sva se vrnili polni lepih vtisov, bila je dobra družba. Srečanje z Marijo je nekaj, kar mora vsak sam doživeti. Ostali bodo lepi spomini, ki jih bova še dolgo podoživljali.

Hvala vsem za čudovito doživetje.

Magda in Angelca Žagar (iz župnije Stari trg pri Ložu)

 

Izpolnila se nama je dolgoletna želja poromati, videti in doživeti Lurd. Še preden smo poslušali nagovor našega duhovnega vodja, g. Krnca o pomanjkanju časa, sva si ga za to romanje vzela. Verjela sva, da naju je poklicala Marija.

Lurd je kraj milosti, zato sva tja nesla prošnje, predvsem pa tudi zahvalo za življenje, ki ga imamo.

Romanje je bilo tako popolno in lepo, da ob prihodu domov nisva občutila utrujenosti.

  Hvala vsem!

 

Marta in Silvo

 

 

Romanje  v Lurd je zame zelo lepa izkušnja. Potovanje z avtobusom je bilo dolgo, vendar ne dolgočasno; minilo je ob molitvi, klepetu in tudi premišljevanju. Najbolj me je prevzel križev pot - molitev in kipi križevega pota, ki kar govorijo  o trpljenju Jezusa. Doživeta je bila tudi zgodnja jutranja maša pred votlino prikazovanja. Večerna procesija z lučkami je tudi nekaj posebnega, saj ob taki množici ljudi poteka v miru in zbranosti.
Anica Škerl

 

 

Prvič sva bila na večdnevnemu romanju. Mirno lahko rečeva, da sva preživela štiri čudovite dni, ki so naju napolnili z mirom in vedrino. Romanje podoživljava še sedaj, ko sva doma. Na Lurd nama bojo zagotovo ostali lepi spomini iz katerih bova lahko črpala energijo tudi v manj lepih trenutkih. Hvala organizatorjem in udeležencem romanja za dobro družbo.
Martin in Romana

 

MED ISKRENIMI LJUDMI SE NIKOLI NE ZGODI, DA ... 
Ko v teh dneh razmišljam o romanju v Lurd, mi nenehno prihajajo pred oči moji sopotniki  iz avtobusa. Nekatere poznam že zelo dolgo, druge sem videla prvič. Prav vsi pa so na meni pustili svojo sled, ki ne bo zlepa zbledela. Rada bi se Mariji zahvalila, da jih je posadila na isti avtobus in smo košček  svojega življenja preživeli skupaj.
 Tomaž, hvala, ker se po tridesetih letih še vedno najraje družiš z mano.
Mama, nekdaj si ti skrbela zame in bila potrpežljiva, zdaj bom jaz.  Marinka, Boštjan, Klara, Jože, Jožef…. , naša druga zakonska skupina, hvala, ker obstajate. Brez vas bi bila drugačna.
Irena, videla sem te prvič, a s tvojo trdno vero si me očarala. V tebi ni kančka dvoma, je samo : »Zgodi se tvoja volja…«  Vesela sem, da sem te spoznala. Simon, hvala za skrb, pozornost, pripravljenost, toplino, križev pot…, bil si kot angel varuh našega avtobusa.
Tatjana, Franci, Marja, Irena,  Anica, Joža, Ludvika, Katarina,  Julijana, Maja, Hinko, Milan, Berta, Romana, Tine, Albina, Danilo, Milena, vsi pevci….. Lepo mi je bilo z vami.
Zagotovo to ni bil samo izlet, ampak razdajanje in sprejemanje. Globina in širina. Razumevanje in odpuščanje. Sproščenost in spoznanje.  ŽAREK.
JEZUS, HVALA TI ZA TE LJUDI. 
VARUJ JIH!  Andreja Urbas  

 

 Doživetje miru na romanju v Medžugorje, je spontano ustvarilo vprašanje G. Jožefu Krncu, ali gremo naslednje leto v Lurd.
Njegov odgovor, lahko, je pričaral nasmeh in eno leto pričakovanj. Ko smo se zgodaj zjutraj prepihani od sape vkrcali na avtobus, smo se združeni z ostalimi romarji podali na dolgo pot proti Lurdu, kjer nas je pričakovala Marija.
Naša pričakovanja, nestrpnost je z molitvijo in duhovnimi mislimi obogatil duhovni vodja Jožef. Potovanje, dolge ure vožnje v avtobusu, smo si krajšali z molitvijo, prepevanjem, pogovoru s sopotnikom in premišljevanju. Besede, nimam časa, smo pustili za seboj. Pa vendar me je ura, ki je gospodar vsak dan, toliko prevzela, da se nisem mogla povsem sprostiti in vsi smo vedno gledali na urine kazalce in hiteli. Šele v soboto sem se umirila, vsak po svoje smo se podali po ulicah Lurda, po veličastnih katedralah, spremljali molitev v vseh jezikih sveta in v srce sprejemali milosti Lurške matere Marije.
Neskončna množica ljudi v procesiji z lučkami, ob refrenu Ave,ave Marija...je v meni pustila pečat neskončnosti. Ostale mi bodo v spominu veličastne katedrale, ogromna množica ljudi povezanih v venec častilcev Marije. Slovesna slovenska maša ob votlini zadnjega dne in slovenske pesmi, ki so odmevale po Lurdu in v katedralah božajo srce in dušo. Pravijo, da se čudeži dogajajo tistim ljudem, ki se znajo začuditi. Mislim, da smo se na našem romanju vseskozi čudili, občudovali lepoto narave, stvarjenje Boga in delo pridnih rok naših prednikov, da se bodo čudeži še naprej dogajali.
Mir, ki smo ga prejeli, bomo po svojih močeh darovali tudi tistim, ki  niso poromali v Marijino mesto.  
 Tatjana Lekšan
 

 

 
Izpolnila se je moja velika želja, da sem lahko poromala v Lurd. Lani sem bila na izletu po Franciji, kjer smo mimogrede na kratko obiskali tudi Lurd, vendar ga nisem niti približno doživela tako kot sedaj.
Težko je opisati z besedami, kako občutiš v sebi vse tisto doživljanje med veliko množico vernih  ljudi vedoč, da je Marija na vsakem koraku z nami, da nas varuje in prosi za nas. Ni važna barva kože, ne značaj, ne starost ali poklic. Tam smo bili vsi enaki, vsi prijatelji, vsi srečni in nasmejani, čeprav vem, da vsak nosi v srcu svoje težave, bolečine in trpljenje vseh vrst. Tam se z molitvijo olajšaš, odpočiješ in dobiš novo moč za nadaljevanje življenja.
Zato tisočkrat hvala vsem, ki so pripravili to romanje, ki so na razne načine pripomogli za čudovito vzdušje, za vse skupinske molitve, petje in za vse prijetno druženje in potovanje. Naj bo Marija vedno z nami in nikoli ne pozabimo, da nismo sami. 
Hvala vam!    
Ančka Ulaga

 

 

 
Zvonovi zvonijo, premilo pojo,
častijo preblaženo lurško Gospo.
Ave, ave, Ave Marija.
Ave, ave, ave Marija!
Vsak izmed romarjev v Lurd je imel v srcu skrite misli, zahvale, priprošnje, želje, zaobljube  in … Jutranjo molitev je začel duhovni voditelj, župnik g. Jožef Krnc. Prvo desetko rožnega venca je namenil rajnim, ki so pred nami odšli v večnost. Gospa Julijana in gospodična Maja sta nas z besedo in pesmijo pripravljali na srečanje z Marijo v Lurdu. Celotna duhovna vsebina romanja je bila smiselno povezana v celoto, tako molitev, litanije, brane misli g. Turnška, zgodba Sv. Bernardke, Božja beseda pri sveti maši in … Vsebinsko bogato besedišče slovenskega teologa, profesorja in nekdanjega nadškofa Marjana Turnška nam je  osvetlilo  ujetost v naš časovni  vsakdan – nimam časa… Mati Marija nas spremlja na poti življenja in iz naših pogledov je razvidno, če je beseda jasna, misel iskrena in  vest čista. Iz naše zamaknjenosti  se je razbralo, da se nas je dotaknila vsebina križevega pota in pogledi iz oči kipov, ki so stali ob strmi poti. Pridiga je bila čas, ko smo v tišini  povezali Božjo besedo in jo umestili v svoje življenje. Romanje so s pesmijo obogatili naši pevci, ki so ubrano in v božjo čast občuteno peli. Vsak izmed nas je iz Lurda odšel poln vtisov, ki se težko opišejo z besedo. Zagotovo pa si lažje razlagam misel, ki jo je očetu leta 2010 pisal bratranec: » Lepe pozdrave. V Lurdu je tako lepo, kako lepo je šele v nebesih. Bratranec ….«  S sosedo Ireno romanje opiševa z besedami: »Bilo je lepo. Hvala.«           
Marja Lončar 

 

 

Romanje v Lurd. Čudežno. Močan jutranji veter ob čakanju na avtobus, kot bi Bernardki zapihal pred lurško votlino, tisoči srečno prevoženih kilometrov, osemdeset romarjev z duhovnim voditeljem, ki na skupni imenovalec postavijo pričakovanja, upanje, molitev, bogate misli, evharistijo, prilagajanja in potrpežljivost, smeh in pesem, med njimi romar v Compostelo ter romar, ki v nočnih urah vožnje domov predstavi svojo štirikrat prehojeno Jakobovo pot. V Lurdu mogočna katedrala, v kateri v tišini sedim s soromarko, blagoslov Marije v svetišču votline, večerna procesija z lučkami - kot bi se z neba spustile zvezde in razsvetlile dušo. Počasi polnim skrinjo milosti ...
 Anita
                                                          
 
Moj prijatelj Svit, ki rad potuje, a ni veren, je obiskal Lurd in mi rekel, da tam "nekaj je", neka posebna energija. Kako šele mi, ki se imamo za kristjane, lahko občutimo Božjo veličastnost v vsej Bernardkini preprostosti. 
Najbolj me je nagovorila večerna procesija z lučkami, prepevanje Marijinih pesmi, Bajčkove polnočne domislice ob kitari, ki so nas nasmejale do solz in iznajdljiva Joža, ki kot mačka vedno pade na zadnje noge (razen če naš župnik Jožef ne reče drugače!). 
Od vodičke Julijane smo se učili, da mora biti romar potrpežljiv, od Francozov dobre hrane in elegance v obnašanju in oblačenju, Italijani so nas navdušili le z izvrstno kavo (za kaj več ni bilo časa).
Za naslednjo romarsko lokacijo si želim kakšno vzhodno, mogoče Poljsko, lokacijo, pa še enonadstropni avtobus. Ave!       
  Jana Sommeregger Primožič
 
 
Letošnje romanje je bilo nekaj posebnega. Bila je to milost, ne zgolj za romarje, temveč za vso župnijo. Nismo bili sami na obisku pri naši Materi - v njeno naročje smo položili tudi hrepenenja, upanja in tudi strahove vseh, ki so ostali doma. V duhu povezani z vsemi, zlasti trpečimi, smo doživeli nekaj zelo lepega."Po Mariji k Jezusu!" je bilo povedano. Resnično nam je Marija odprla vrata, da smo pokukali v nebesa. Zahvaljen Bog za to milost in zahvala vsem, ki s to milostjo zvesto sodelujete. (Jožef)
 
 
Romanje v Lurd nama bo gotovo ostalo v lepem spominu.  Čeprav sva pričakovala, da bo pot z avtobusom naporna, pa temu ni  bilo tako. Za umiritev in duhovno pripravo je ravno čas vožnje zelo pripomogel  k obogatitvi  romanja, katerega smo izkoristili z molitvijo, petjem, meditacijo,  pogovorom in medsebojnim druženjem.   Vse to je vplivalo na doživljanja , ki smo jih bili deležni  v Lurdu. Nepozabna bo ostala procesija z lučkami, križev pot, zgodnja jutranja slovenska maša pred votlino prikazovanja in še mnogo lepega. Poleg vsega  pa nam je bilo naklonjeno tudi vreme.         
Albina in Danilo
 
O obisku Lurda  sem že dalj časa razmišljala in tudi iskala razne prometne povezave, ki bi me pripeljale v to sveto mesto. Ko sem slišala, da naš gospod Jožef načrtuje romanje tja,  pa so se mi tako rekoč odprla nebesa.  Z  ugotovitvijo, da se nas je prijavilo kar nekaj pevcev, sem bila še toliko bolj vesela  v pričakovanju dneva, ko se bom odpravila k Lurški Gospe. Izjemen vtis je name naredila procesija z lučkami, ko je iz tisoče grl zvenela pesem »Ave, ave Marija…« .  Globoko se me je dotaknil križev pot, prav posebno doživetje pa je bilo tudi kopanje v lurški vodi.  Srečna sem, da smo pevci v Lurdu zapeli kar dve pesmi, ki ju je uglasbil moj pokojni oče, ki je bil vse svoje življenje ponižen Marijin častilec.  Romanje smo po zaslugi gospoda župnika Jožefa doživeli v najboljši možni meri, saj nam je ves čas nudil izjemno duhovno podporo z globokimi razmišljanji in iskreno molitvijo, za kar sem mu resnično hvaležna.     
 Vika

https://www.youtube.com/watch?v=VFJryLZMBLA&feature=youtu.be

https://www.youtube.com/watch?v=AZOK77XWh8o