Toggle menu Skupina Donbosko
Donbosko.si
Donbosko povezave

ROMANJE MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA NA SVETE VIŠARJE

Cerknica-Svete Višarje
25.08.2018

Sobota, 25. avgust 2018. Vremenska napoved je sila slaba, zato Mešani pevski zbor v svojo popotno malho poleg toplih oblačil, prigrizkov, ohcetnega peciva in marel naloži obilo dobre volje in odločitev, da dež, veter in namočene poti ne bodo zmeštrali štren in načrta, da se bodo imeli lepo. Če bi avtobus odpeljal točno, bi verjetno s potnico Marijo, ki nikoli ne zamuja, na  poti kar poskakoval, a po akademski četrt se napolni do polovice. Pevcem se pridruži nekaj družinskih članov in faranov, ki jih z duhovno mislijo in s turističnimi zanimivostmi vodi župnik Jožef Krnc - z molitvijo za najbližje, do tistih, ki jih ni več med nami, z informacijami, natančnimi do milimetra.
Avtocestna kolona nekaj časa grozi, da bodo urini kazalci prevečkrat obkrožili številčnico, a prijazen šofer s kopilotom Jožefom pravočasno pripelje do gondolskega vstopa na goro, pred tem pa seveda do butičnega (Boutique Skipass ) hotela v Krajnski gori, kjer znajo kuhati okusno kavo, ki jo obogatijo s svežim pecivom, ki je ostalo od hotelskega zajtrka. Vozovnice za gondolo si ne upa nihče izgubiti, saj bi zamudil skoraj trinajstminutno adrenalinsko vožnjo z gondolo in ob 12. uri mašo treh dežel, ki jo, ob somaševanju zlatomašnika, duhovnikov iz Cerknice, Metlike, Burkine Fase in drugih, vodi upokojeni ljubljanski nadškof, msgr. mag. Alojz Uran. Napolnjena cerkev, zborovsko petje, pesem Jaz sem živi kruh, ki jo cerkniški mešani zbor med obhajilom zapoje tako srčno, da z njimi pritegne velik del občestva, po maši procesija okrog oltarja, rokovanje z g. škofom, tiha molitev Mariji. Po maši še vedno gosta megla, pršenje dežja, spominki, prekratek klepet z okrepčilom in že se mudi v dolino …
Dež se prepočasi umika, da bi ustavili pri Podpeškem jezeru, zato je zatočišče pri Mariji na Brezjah ravno pravšnje, da romarji poklepetajo, pokukajo v galerijo, v baziliko pod Marijin plašč pa tiho položijo svoje srce z neskončnimi zgodbami veselja, preizkušenj in upanja, da bo z njeno pomočjo voz življenja lažji.
Po postanku avtobusne kolesnice proti domu vodijo počasneje in po ovinkih, da je čas za pesem, smeh, pogled vase, na avtocestne kolone, večerni utrip ljubljanskih ulic in gozdne poti od Laz do Unca ter naprej do domačnosti Tabora, kjer se kaplan Janez ravno pripravlja na večerno mašo.
Šofer odpre vrata: »Psssss  …!«
Cerknica.

Bogu hvala, da je z ohladitvijo poslal deževne oblake in je krompir v zemlji lahko še malo počakal. Hvala, da zna pocukati ravno prav, da odločitev za pot ni pretežka.
Hvala, da dneva ne kroji le vreme, ampak dobra volja romarjev in še posebej župnika Jožefa, ki z romarji od Marije do Marije, z Marijo k Mariji krmari skozi deževen sobotni dan, da se po prihodu domov prevesi v blagoslovljeno nedeljo …

s hvaležnostjo, altistka

Foto: Simona Lekšan in Anita Leskovec