Obiskali smo cerkev sv. Vida in si ogledali jaslice. Gospod župnik Stane Gradišek nas je lepo sprejel v cerkev. Na kratko nam je opisal cerkev in utrip življenja na vasi in v župniji. V župnišču, nas je gospodinja pričakala s prijaznim povabilom na čaj in domačim pecivom.
Gospodična Barbara Lah nam je posredovala kratek zgodovinski opis župnije Sv. Vid. (Kratek povzetek iz njene diplomske naloge).
ŽUPNIJA SVETI VID NAD CERKNICO
Sveti Vid nad Cerknico je gručasta vas, ki leži na visoki Vidovski planoti. Obsega zaselke Pusti les in Žilče. Kraj leži v razvodnem slemenu med povirnimi dolinami pritokov Zale, Iške in Cerkniščice. Kraj in planota sta dobila ime po župnijski cerkvi svetega Vida. Po priljubljenem svetniku so bili poimenovani številni slovenski kraji, katerih imena so bila po drugi svetovni vojni spremenjena. Tako je bil Sveti Vid nad Cerknico leta 1955 preimenovan v Žilce, po letu 1991 je znova dobil prvotno ime.
Ker je bila cerkev sv. Vida podružnica prafare Bloke, ki je bila tudi zelo oddaljena od Svetega Vida, so zato tja pošiljali duhovnike. Toda ravno oddaljenost je najprej zahtevala bližje pokopališče, ki so ga pri Svetem Vidu začeli graditi v začetku 18. stoletja in ga končali leta 1761 (predtem ljudi pokopavali pri sv. Andreju v Otavah), potem pa je bila vse večja težnja po duhovni osebi, ki bi bila stalno prisotna pri Svetem Vidu. Ljudje so se vse bolj približevali Begunjam in Cerknici ter se oddaljevali od Blok. Zato je leta 1753 nastal vikariat, ki se je nato do leta 1864 razvil v župnijo, ki je štela tudi malo manj kot 1500 prebivalcev. Prvi župnik je postal Matija Mikš, ki je umrl leta 1872 in je pokopan pri Svetem Vidu, ravno tako pa je pokopan tudi 3. župnik Janez Čibašek, ki je bil med ljudmi zelo priljubljen.
Že začetni razvoj iz vikariata v župnijo je prvi pokazatelj razvoja župnijske skupnosti. Skupnost se je od svojega samostojnega delovanja vse bolj razvijala. To se kaže predvsem v gradnji nove cerkve sv. Vida, ki je nastala po zaslugi faranov in župnika Janeza Jereba med leti 1902 in 1905. Od stare cerkve iz leta 1717 je ostal le zvonik. Ta razvoj župnije je bil na visoki duhovni ravni vse do začetka druge svetovne vojne. V tem času je bilo mnogo procesij, zelo aktivna je bila domača Marijina družba, imeli so tudi bratovščino sv. Rešnjega Telesa, ki je skrbela tudi za kulturno dogajanje v župniji. Nasploh je bilo obdobje v 1. polovici 20. stoletja do 2. svetovne vojne zelo produktivno obdobje b župniji. Med vojno ter predvsem po njej pa se je drastično začelo zmanjševati število ljudi ter s tem tudi obisk pri obredih. Nova ideologija po drugi svetovni vojni je ta upad samo še povečala. Poleg tega v župniji od leta 1943 do leta 1967 ni bilo župnika, bili so samo župnijski upravitelji. Toda majhen dvig v delovanju je bil opazen že s prihodom župnika Kazimirja Nastrana, največji dvig pa je bil vzpostavljen v obdobju dveh mladih duhovnikov, najprej Jožefa Tominca med leti 1980 – 1992, potem pa še Janeza Mihelčiča med leti 1992-2000. Po župniku Janezu Mihelčiču je spet prišel padec, v tem času se je pri Svetem Vidu zamenjalo šest duhovnikov, ponovni dvig pa je prišel z župnikom Brankom Zadnikom leta 2007, ki je pri Svetem Vidu ostal do leta 2012. Za njim je eno leto z župnijo upravljal župnik Anton Fajdiga, potem pa je prišel leta 2013 Ciril Brglez, ki je ostal do leta 2016, ko ga je zamenjal sedanji župnik Stane Gradišek. Pri Cirilu Brglezu je leta 2014 potekalo praznovala 150. obletnice župnije, leto kasneje pa je bilo še praznovanje nedelje svetniških kandidatov predvsem na čast kandidata Antona Strleta, ki prihaja iz te župnije.
Torej razvoj župnije ni potekal vedno le navzgor, velikokrat je dejavnost tudi padla. Toda ravno v vseh teh dvigih župnije se kaže pomen enotnosti skupine, ki ji je uspelo zgraditi novo cerkev ter novo župnišče.
Veliko težav je skupnost vedno urejala v neki pomembni, manjši skupini ljudi. Tako so bili na začetku pomembni sestanki nekakšnih upravnih odborov, ki jih je organiziral župnik in preko katerih so se dogovarjali za nadaljnje delo. Ob ustanovitvi občine pri Svetem Vidu so velik del pri izvajanju načrtov prispevali tudi občinski svetniki. Zelo pomembni so bili tudi ključarji, ki so imeli največji vpliv po koncu druge svetovne vojne ter vse do ustanovitve ŽPS. V zadnjih letih pa ima glavno besedo pri vseh načrtih ŽPS, ki se v svojem krogu dogovori za čim bolj primerno rešitev in izvedbo določenega načrta ali problema. To je tudi eden izmed dobrih pokazateljev, kako se delovanje danes razlikuje v primerjavi z delovanjem na začetku samostojnosti. Razlike so tudi v delovanju mladine, saj danes Marijina družba ne obstaja več. Velik pomen pri razlikovanju je tudi razvoj tehnologije, ki zelo vpliva na celotno delovanje človeštva.
Barbara Lah
