Toggle menu Skupina Donbosko
Donbosko.si
Donbosko povezave

Večerni pohod na Klance ...

Župnija Stari trg/Ložu
31.10.2017
Pohodniki smo se 31. oktobra 2017 zbrali pri župnišču v Cerknici ob 18.40 uri
Peljali smo se do Podcerkve, potem pa z baklami odšli peš na Klance, od kjer je doma naš faran, cerkveni pevec, Jože Lekšan.
Obiskali smo cerkev sv. Pankracija na Klancah. Cerkev spada v župnijo Stari trg pri Ložu. Več o cerkvi nam je povedal Jože:

Cerkev svetega Pankracija je ena od 23 cerkva župnije Svetega Jurija Stari trg pri Ložu. Leži na nadmorski višini čez 700 m,  pod vznožjem hriba Devin, nad vasjo Klance. Stara je preko 500 let, prvi zapisi so že iz leta 1526. Cerkev je bila prvotno manjša, v obliki kapele,kar je vidno na stropu in na zunanji strani. Že v drugi polovici 17. stoletja so nato zgradili prezbiterij, klonico pa še kasneje. Iz ustnih virov je znano, da je cerkev služila tudi kot kašča za shranjevanje žit, najprej so žita shranjevali v tleh, nato v skrinjah. To žito so si vaščani, pa tudi prebivalci drugih vasi (Lipsenja, Dan,...)  izposojali v stiski in ga naslednje leto z obrestmi vrnili.

Cerkev so po ljudskem izročilu zgradili štirje hlapci, ki jih je Šteberški gospod poslal, da bi se tu naselili. Za plačilo za najem štirih kmetij so morali stražiti in javljati o turških vpadih. Stražili so na hribu Stražišče, ki se vzpenja med Klancami, Gorenjim jezerom in Goričicami, od koder so imeli pregled nad celotnim Cerkniškim jezerom in delom Loške doline. Pod vasjo Klance je bilo križišče poti iz Lipsenja, Goričic, Gorenjega jezera, Podcerkve in Dan.

Sama Cerkev ni velika. Ladja se konča s tristrano zaključenim prezbiterijem, ki ima  od zunaj talni zidec. Nad vhodom je zvonik na preslico.

V glavnem oltarju je v sredini zavetnik cerkve, eden od ledenih mož, sveti Pankracij, z desne sveti Florijan in z leve sveti Anton Padovanski. Nad njimi, v atiki oltarja, pa je Marija z Detetom v naročju. Oltar je izdelal cerkničan Luka Bajc leta 1895, tega leta so iz opeke sezidali tudi podstavek zanj. Iz zapisov izhaja, da je nekatere detajle prenesel iz starega oltarja.

Stranska oltarja sta starejša, postavljena sta na lesene podstavke. Levi oltar naj bi bil izdelan v začetku 18. stoletja, v njem je slika svetega Jošta, nad njim v atiki pa je bila včasih slika svetega Volbenka, ki pa je dotrajana. Obe sliki sta preprosti, kar kaže na možnost, da jih je napravil domačin. Desni oltar iz posnega 18. stoletja je kakovostno rokokojsko delo. Na sliki je klečeči vojak v oklepu, nad njim je angel, ki mu kaže razpelo. Ob plemiču ležita prevrnjena krona in žezlo, vendar se ne da ugotoviti, koga naj bi podoba predstavljala. Na obeh oltarjih so bili odtujeni kipci angelčkov, ki jih niso nikoli našli.

Oba stranska oltarja sta bila obnovljena leta 1994, obnovil jih je pozlatar Marko Kavčič iz Šentjošta nad Horjulom.

V zvoniku sta bila dva zvonova, a so jih leta 1917 vzeli. Večjega je izdelal Mihael Remer leta 1647, na njem pa je bil napis v latinščini „Sveti Tomaž, prosi za nas! Mihael Remer me je naredil v Ljubljani leta gospodovega 1647“. Manjšega je ulil leta 1877 Albert Samassa, imel je številko 814.

Sedanji zvon je navček iz Cerkve svetega Jurija in so ga leta 1960 prenesli iz župnijske cerkve. Ulit je bil 1924. leta in ima glas E.

Žegnanje na Klancih je bilo nekdaj na prvo oktobrsko nedeljo, ker so se vaščani dogovorili, da je v maju preveč dela na polju in nimajo dovolj časa za pripravo na žegnanje. Je pa bila junija še maša za sosesko na god svetega Antona Padovanskega.

V vasi so bile nekdaj štiri polovične kmetije (Lekšanovi, Janeščevi, Špeharjevi in Petrovi) ter kajža (Potonovi). Hišna imena so nastala v drugi polovici 18. stoletja, ko so bili gospodarji Blaž Janežič (Janeščevi), Tomaž Lekšan (Lekšanovi), Luka Špehar (Špeharjevi) in Peter Komidar (hišno ime po imenu – Petrovi). Izvor imena Potonovi mi ni znan, ker se je prvi lastnik pisal Kovač.

Vas je bila nekdaj samostojna, nato je spadala pod Dane od devetdesetih let prejšnjega stoletja pa je spet samostojna, podnjo spadata zdaj še hiši ob glavni cesti, na Varhu (ime je nastalo po varuhih snežniških gozdov, ki so prebivali v njih), Cimpričeva in Škrbceva. V starejših zapisih sem pod vas Klance našel še priimke Ule, Kraševec, Koren, Štraus, Kotnik itd, kar pomeni, da se je menjalo veliko lastnikov. V cerkvenih matičnih knjigah pa so razen nekaj let vsi podtki vodeni pod Klance (Klanze).

Cerkev je bila nekdaj zelo premožna, leta 1751 je npr imela v reji 39 glav goveje živine in 24 ovac, imela pa je tudi zemljo; iz zapisov je razvidno, da je imela v Pod krajam v jezeru velik travnik, razdeljen na štiri kose.

V cerkvi smo v zadnjih dveh letih obnovili križev pot, ki ga je naslikal na pločevino domačin, Janeščev. Štirinajsta postaja manjka cerkev je bila v letošnjem letu na novo prebeljena in dobili smo nove cerkvene klopi.

Ključar cerkve je zdaj Janez Porok.

zapisal Jože Lekšan