Toggle menu Skupina Donbosko
Donbosko.si
Donbosko povezave

Novomašnik br. Mitja Marija Ponikvar

Cerknica
12.07.2015

»Ljubezen nikoli ne mine!« je k novi maši prišleka vabilo novomašno geslo na jumbo plakatu že ob prihodu v Cerknico.
Po štiriinštiridesetih letih je kraj prežet s pripravami na novo mašo.
V soboto, 11. julija, slovo novomašnika Mitje Marije Ponikvarja od domačih, vožnja z lojtrnikom, petje slovenskih ljudskih pesmi, slavnostni sprejem z godbo pred farno cerkvijo, sveta maša in dan se je umaknil večeru.
Dočakali smo nedeljo 12. julija 2015, ko so zvonovi veselo odzvanjali po cerkniški dolini in vabili k slavnostni novi maši. Sonce je pošiljalo žarke na prihajajoče goste in domače, na tiste, ki so zasedli kotičke cerkvene ladje in prostorčke pred cerkvijo. Na koru so se oglasile piščali orgel, zadonela je pesem Novomašnik, bod pozdravljen!. Še posebej so se trudili ob tej priložnosti združeni pevci mladinskega in odraslega mešanega pevskega zbora pod vodstvom Simone Lekšan, Alje Klemenc in Tadeja Zalarja.  Sprevod skavtov, narodnih noš, ministrantov, duhovnikov (med njimi znani obrazi, ki so pred leti službovali v Cerknici) ter  bratov kapucinov z novomašnikom, je prispel v cerkev.
Po nagovoru gospe Tatjane Lekšan se je začela maša, prežeta s toplino Mitjevih sester, ki sta mu v dar izročili novomašni križ, kopijo »križanega iz Cerknice«, enega najstarejših razpel na Slovenskem iz začetka 13. stoletja, katerega original hranijo v Narodni galeriji, mame in očeta, ki sta mu prinesla kruh in vino, ter njegovih dveh duhovnih očetov na poti duhovništva, letošnjih zlatomašnikov, Jožeta Vidica in Jožeta Kopeiniga. Slednji, novomašni pridigar, je v Mitjevem življenju pustil velik pečat.
Njegova pridiga je vrela iz globine prijateljstva, ki sta ga tkala od njunega prvega srečanja ob posebnem jubileju salezijancev v župniji Kodeljevo, ko je Mitja kot mlad fantič pel v ministrantskem zboru, preko časov mature in študija na ekonomski fakulteti, časa, ko se je Mitja celo oddaljil od Boga, do skupnih popotovanj v Indijo, Avstralijo, na Švedsko, v Rim, Medžugorje in druge kraje, ko sta skupaj molila, razpravljala in tudi molčala (ko molk spregovori globlje od besed).
Gospod Kopeinig, rektor Katoliškega doma prosvete Sodalitas v Tinjah na avstrijskem Koroškem, duša slovenskega življa na avstrijskem Koroškem, pa naj gre za duhovno, kulturno ali izobraževalno področje, pa našemu novomašniku ni pripravil le srčne pridige. Ob svoji zlati maši, ki jo je obhajal 28. junija v domači fari v Št. Petru na Vašinjah, je Mitju podaril svoj kelih, ki ga je pred petdesetimi leti prejel od duhovnega očeta.
Zbrano občestvo je v tišini, zbrani molitvi in s petjem, dihalo z novomašnikom Mitjem ter ob koncu prisluhnilo ceremoniarju, bratu kapucinu, Luku Modicu z Blok, ki je s preprosto besedo povabil k ofru in popoldanskemu druženju s pogostitvijo pred cerkvijo.
Po zaključku ofra in po fotografiranju z novomašnikom, ko je pod šotorom že odzvanjala pesem skupine Nahtigal band, se je z vstopno pesmijo Slovenec sem, ki jo je zapel priložnostni moški zbor, začel kulturni program.
Mitja so z govorom počastili župnik Jožef Krnc, župan Občine Cerknica, gospod Marko Rupar, ter pridigar Jože Kopeinig, nato pa so se zvrstili starejša Otroška folklorna skupina Osnovne šole Notranjski odred Cerknica, pevska skupina Glasbene šole Frana Gerbiča Biseri, Komorni zbor Fran Gerbič, v katerem je nekaj časa prepeval tudi novomašnik Mitja, folklorna skupina Kulturnega društva Bloke in glasbena skupina kitar in mandolin Salezijanskega centra Cerknica, Oktet Kres, pevec Jože Oblak, svojevrsten Helikonski ansambel Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana, ter skupina Tadej band, ki je prepevala in igrala do 18. ure, ko so se v cerkvi začele pete litanije.
Med bogatim popoldanskim programom plesa in petja, ki sta ga povezovala Anita Leskovec in Marko Škrlj, so Mitju nekaj toplih trenutkov pripravili njegovi domači in sorodniki, še posebej njegova stara mama in bratje kapucini, ki so tudi s petjem pričarali veselo vzdušje, veliko izbranih besed so mu namenile gospe Marija Zgonc, ki mu je v spomin na župnijo poklonila sliko,
z duhovnim šopkom Stanka Knez ter Tatjana Lekšan, ki je spekla torto v obliki rožnega venca in vanjo vpletla podobe fotografij iz Mitjevega življenja, nato pa s skupino deklet in žena, ki so že pred tem neumorno s hrano in pijačo stregle gostujočim, zarezala v sladke kose, s katerimi so se posladkali številni praznično razpoloženi poslušalci.
Zadnji so nastopili člani skupine Fletno, ki so fletno zaokrožili praznično vzdušje, ki je trajalo še pozno v noč.
Dan se je zaključil z zadovoljnimi obrazi, med katerimi je seveda izstopal s hvaležnostjo prežet novomašnik Mitja, pa tudi gospod župnik Jožef Krnc, ki je vse od svojega prihoda v Cerknico svoje moči usmeril v priprave na novo mašo, ki so postale nekakšen misijon, da se bo 12. julij 2015 v zgodovino lahko zapisal z veliko začetnico. Farani smo mu ob tem dokazali, da znamo (kljub drobnim preprekam in težavam) stopiti skupaj in, vsak po svojih močeh, pomagati sooblikovati tako velik dan.

Slavnost nove maše je podobna doživetju popolnega sončnega mrka - neopisljiva, z veliko željo v srcu, da bi bil človeku še kdaj dan tak blagoslov.

Anita

Fotografija: Foto Žnidaršič

http://www.foto-znidarsic.si/narocanje/