LETNEMU KONCERTU ŽUPNIJSKEGA MEŠANEGA ZBORA V ZELŠAH OB ROB
8. junija 2019, ob 19.30, je bila »pod lipo« na Taboru v Cerknici osrednja prireditev ob občinskem prazniku,
v lepo obnovljeni zelški cerkvi pa so pevci mešanega zbora pripravili letni koncert.
Začeli so s pesmijo Antona Foersterja Pevec, ki z leti postaja njihova nepogrešljiva himna,
z vodenjem zborovodkinje Simone Lekšan so zapeli še evharistični pesmi Večerni ave skladatelja Antona Foersterja, za mepz prir. Janez Močnik, ter Doneči zvon Radovana Gobca, v kateri je kot solistka zapela Simona Lekšan. V naslednjem sklopu pesmi se jim je kot pianistka pridružila Karin Luin, zazvenele so Ave verum Karla Jenkinsa, del Requiema Pie Jesu (avtorja Andrew Lloyd Webber in Roger Day, ki je napisal klavirsko spremljavo), solistki sta bili Tatjana in Simona Lekšan, pesem našega rojaka Janeza Kranjca Pred teboj, o Mati ter pesnitev iz četrte Mojzesove knjige The lord bless you and keep you oz. (s prepesnitvijo Irme Močnik v slovenščino) Gospod te blagoslovi – avtorja Johna Rutterja; to je pa tista pesem, ki krajša kilometre vožnje v službo, ko ugasneš radio in zapoješ molitev: »Gospod te blagoslovi, njegov obraz naj zasije v tebi in vedno naj njegova milost, božja milost bo s teboj …«
Ženski del zbora je v nadaljevanju zapel Slovo, Slomškovo Na svetu lepše Rož'ce ni so zapeli moški, sledila je vesela Pijmo ga, pijmo avtorjev Miroslava Vilharja in Janeza Močnika.
Letošnje leto je ob 10. obletnici smrti Janeza Kranjca, dolgoletnega organista v župniji Begunje, skladatelja, zborovodja, prejemnika številnih priznanj, od najvišjega cerkvenega odličja sv. Cirila in Metoda do naziva častni občan, Občina Cerknica posvetila ravno njemu.
Pevci so se po zahvalah in blagoslovu župnika Jožefa Krnca s pesmijo pridružili spominu s Kranjčevo Pojo naj ljudje in za konec koncerta dodali še evharistično pesem Jej ta kruh.
LEPO je biti pevec.
Tudi člani župnijskega MePZ že več kot 30 let nabiramo leta, gube in kilograme in ob tem nizamo kilometrine pevskih izkušenj ter širok repertoar evharističnih, ljudskih in umetnih pesmi.
Danes nas vodi SIMONA LEKŠAN, ki je s šestimi leti začela peti pri cerkvenem otroškem pevskem zboru. V glasbeni šoli Frana Gerbiča v Cerknici se je učila igranja klavirja, na tekmovanjih prejela dve zlati in eno bronasto regijsko priznanje ter eno srebrno državno priznanje iz klavirja štiriročno in pihalnega tria, po končani nižji stopnji klavirja pa je spremljala glasbene skupine in pevce. Pri petnajstih je začela voditi otroški zbor in takoj zatem naš župnijski Mešani zbor. Študira muzikologijo, igra klavir in orgle, poje v ansamblu in v štirih mešanih zborih. Lani je kot solistka nastopila na koncertu Študentskega pevskega zbora Filozofske fakultete, letos pa na koncertu Mladinskega zbora župnije Cerknica. Kot sopranistko smo jo slišali tudi ta večer.
Gostja večera je pesmi na črnobelih tipkah spremljala pianistka KARIN LUIN, ki je začela z violino, z enajstimi leti pa dodala še klavir. Z obema instrumentoma je istočasno z odliko zaključila osnovno glasbeno izobraževanje v Sežani, danes pa je članica godalnega orkestra NOVA. Z violino je bila sprejeta na Umetniško gimnazijo v Kopru, priznanja na klavirskih mednarodnih tekmovanjih pa so jo prepričala, da se posveti klavirju in študij nadaljevala na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Lani je v okviru Dneva Glasbene matice v Slovenski filharmoniji kot solopevka premierno izvedla Sedem haikujev za glas in klavir Bojana Glavine.
In verjemite, da je nekaj najlepšega, če ti je dano zapeti v naši mali zelški katedrali.
V 19. stoletju je cerkniški kaplan Andrej Likar med drugim zapisal, da je poddružnica sv. Volbenka v Zevšu od Cerknice oddaljena pol ure in šteje 15 hiš, da jo je Gregor Črvič v podobi križa zidal na prijaznem hribčku, ki ga Valvasor imenuje Rosenbüchel – Cvetličnik, in cerkev je bila od nekdaj romarska. In še, da je majhna soseska ne more v dobrem stanu ohraniti in tako razpada, kar so predniki lepega postavili ter da si ne izmišljujmo toliko novih reči, marveč skrbimo, da ohranimo stare, hvalevredne v dobrem stanu, in da opuščene pa koristne spet oživljamo.
Tako kaplan Andrej Likar, mi pa danes lahko dodamo, da so Zelše še vedno majhna vas, a vaščani skupaj z župnikom Jožefom Krncem zgledno skrbijo za cerkev. Obnovili so zvonik, sanirali fasado, lotili pa so se tudi notranjosti in priznajmo … pogled ni segel le do nastopajočih, ampak se je oziral na vse strani – cerkev je ozaljšana kot nevesta, ostaja blagozvočna in čudežna.
HVALA zborovodkinji Simoni Lekšan, ki pevce skozi cerkveno leto vodi z dobro voljo in nasmehom, hvala pianistki Karin Luin, da si je vzela čas in petje obogatila z blagozvočjem klavirskih tipk, hvala Tatjani, ki nikoli ne pozabi, da pevci postajamo pozabljivi in nam neumorno pošilja sms- sporočila: » … se vidimo na pevskih vajah.«
HVALA, gospod župnik Jožef Krnc, Zelšani in dobri ljudje, da skrbite za ta zelški Božji biser, da se v njem počutimo tako domačno.
In še enkrat hvala! »V vseh teh letih, kar sta bila Adam in Eva prisiljena zapustiti raj,
med nami živijo ljudje, ki jim ni pretežko.
In predaleč. In previsoko. In preveč.
Ljudje, ki so mir, po katerem hlepimo, zamenjali za ljubezen do Boga.
In srečo za svetȏst.
Med nami živijo. Svetniki. Skoraj angeli.
Bogu podobni. (Bogu všeč.) Z obrazi vere.« (G. Čušin)
Hvaležni smo, da ga imamo tudi v Cerknici. Našega duhovnega poslanca, župnika Jožefa Krnca, ki ga je kot dobrega, skrbnega delavca v vinogradu cerkniške župnije in občine, prepoznala in lepo sprejela tudi Občina Cerknica in mu ob letošnjem občinskem prazniku podelila ZLATO taborsko priznanje.
Bravo, čestitamo, aleluja, amen. V letih, ki jih preživlja tu z nami, je vedno naša velika vzpodbuda, ne le z razvajanjem s čajem, v mrzlih dneh s kuhančkom in gorkim ognjiščem, sladkimi prigrizki in nagradnimi izleti, v nas je ohranil občutek vrednosti, ki jo kot Božji pričevalec lahko ima župnijski zbor.
Čas se je ob letnem koncertu ustavil, domov smo odhajali z mislijo: »Ohranimo veselje in nosimo pesem v sebi še vsak naslednji dan!«
altistka Anita
fotografije: Klara
