Recital Krst pri Savici
Romeo in Julija imata primerno mesto v Veroni, sveta Vaclav in Ljudmila na
Češkem. Sveti Ladislav je svetnik in Madžarski narodni junak.
Sedemnajstega marca na Irskem praznujejo njihov najpomembnejši praznik, saj goduje sveti Patrik.
Slovenci imamo na njihovih mestih Črtomirja in Bogomilo, Viktorina
Ptujskega, imamo Slomška, iz naših krajev prihaja sveti Hieronim. Kje v naši
zavesti so te osebe, njihov prispevek v našo skupno zakladnico... Lahko se celo
sprašujemo: »Kdo pa sploh so Hieronim, Viktorin Ptujski, Slomšek? Zakaj jih bolje
ne poznamo?« Ali so nam sploh bili predstavljeni?
V petek, 15. marca smo na prireditvi posvečeni 170. obletnici smrti našega
velikana, mojstra poezije dr. Franceta Prešerna, ponovno doživeli Krst pri Savici.
V Kulturnem domu v Cerknici je bil recital, ki sta ga soorganizirali naša župnija in
občina Cerknica. Medse smo namreč povabili g. Janka Krištofa, župnika v
Bilčovsu na avstrijskem Koroškem, dekana dekanije Borovlje in predsednika
Krščanske kulturne zveze v Celovcu.
Mag. Janko Krištof s svojimi recitali zbuja čut za lepoto slovenske in svetopisemske besede. Krst pri Savici je njegov že deveti
recitalski projekt. Glasbeno ga je tokrat spremljal znani koroški pianist Tonč Feinig, ki je za ta projekt napisal celotno spremno glasbo. Recital je bilo čudovito doživetje za mnoge obiskovalce, le ti so prišli tudi iz oddaljenejših krajev.
Čeprav so bili naši kraji z novico o božjem učlovečenju seznanjeni že v prvih
stoletjih in so v takratni Ljubljani, Celju, na Ptuju in drugod že delovale škofije, je
preseljevanje narodov takratnim kristjanom prineslo hude preizkušnje. Na
Koroškem je menda že od časov vdora Slovanov ostalo, da so služabnico, deklo
klicali za krščenico. V sedmem stoletju so na Slovensko prišli irski menihi, na svoji
misijonski poti. Zaživeli so skupaj z našimi predniki, se naučili jezika in oznanjali
krščanstvo. Patriarh Pavlin Oglejski je skrbel, da smo bili Slovenci krščeni brez
meča, celo brez grožnje s peklom. Oglejski patriarh je vedel, da se ljudi v
verovanje ne da in ne sme prisiliti. Kasnejši pritisk nemštva pa ni bil domač z
nežnostjo.
Naš kulturni in duhovni prostor je na osnovi Evangelija razvijal pomen
človeka. Pripeljal je do razsvetljenstva, človekove svobode in končno do
spoštovanja človekovega dostojanstva. To je tudi temelj, na katerem se zagotavlja
svoboda in demokracija, kot pravo nasprotje vsakemu totalitarizmu. Mnoge
duhovne stvaritve, ki smo jih dobili ali jih še prejemamo od naših velikih mož ali
žena, nas še dodatno oblikujejo.
Tudi poezija dr. Franceta Prešerna je prepletena
s številnimi elementi, drobci in citati svetopisemskih besedil. Domače umetniške
stvaritve so pri nas še vedno tem manj znane, več ko imajo krščanstvu naklonjene
vsebine.
Z nežno glasbo povezano, z minimalnimi scenskimi prijemi popestreno ter
doživeto podano besedilo nas je prepričalo in navdušilo. Veseli smo bili, da smo
lahko Krst pri Savici doživeli v celoti.
Tekst: Blaž Knez
Foto: Jože Žnidaršič
