Rodil se je v 3. stoletju, okoli leta 250, v današnji vasi Zieselmauer blizu Dunaja v Avstriji,
umrl je 4. maja leta 304 v Lorchu, prav tako v Avstriji.
Zavetnik: Najbolj znan je kot zavetnik proti požarom in povodnjim, častijo ga še gasilci, kovači, dimnikarji, pivovarji, sodarji, lončarji, izdelovalci mila. Je zavetnik ob suši, proti nerodovitnosti polja, proti viharju in pri opeklinah.
Vojak, ki je za kristjane zastavil svoje življenje
O njegovem življenju je malo znanega. Že v primarni družini naj bi bil krščen in krščansko vzgojen. Sprva je živel in delal kot rimski častnik v mestu Aelium Cetiumin (St. Pölten), nato pa postal vodja pisarne cesarjevega namestnika v rimskem Lauriaku, današnjem Lorchu pri Ennsu v Zgornji Avstriji. Deloval je v času cesarja Dioklecijana, pod katerim je izbruhnilo grozovito preganjanje kristjanov. Ko so v Lauriaku prijeli prek šestdeset kristjanov, večino vojakov, se je Florijan postavil zanje in jih skušal rešiti, a so tudi njega prijeli in zaprli.
Strah vojakov pred molitvijo
Vojaki so ga najprej prebičali, nato pa mu z ostrim železjem trgali meso s pleč. Naposled so mu okoli vratu navezali težak kamen in ga vrgli v valove reke Enns. Legenda pripoveduje, da je Florijan klečal na bregu reke in molil, nobeden od vojakov pa si ga ni upal potisniti v globoko reko, dokler se ni do njega prerinil mlad človek in ga sunil, da se je zvrnil v reko. Ko je pogledal za njim, pa je nenadoma popolnoma oslepel. Florijanovo naplavljeno truplo je po legendi varoval orel tako dolgo, dokler ga ni vdova Valerija pokopala na svojem posestvu. Čez čas so nad njegovim grobom sezidali kapelo, nato pa slavni samostan.
Foto: Jože Žnidaršič
