Toggle menu Skupina Donbosko
Donbosko.si
Donbosko povezave

Dekanijsko romanje na Zaplaz

Zaplaz
01.10.2016

Dekanijsko romanje v Svetem letu usmiljenja na Zaplaz

V soboto 1. 10. 2016 smo se zjutraj ob 08.00 zbrali na Taboru v Cerknici, od koder smo se s kar tremi avtobusi odpeljali proti dolenjski romarski poti na Zaplazu. Ob prijetnem klepetu in molitvi Rožnega venca je pot kar prehitro minila. Na Zaplazu sta nas pozdravila lepo sončno vreme in čudovit razgled, prav od Kuma, hrvaškega Sljemena pa vse do Snežnika. Nekaj romarjev nas je obiskalo Lurško votlino in si natočilo vodo iz zdravilnega izvira.

Sledila je maša, ki jo je ob somaševanju duhovnikov cerkniške dekanije vodil tamkajšnji župnik g. Marko Japelj. Po maši smo se lahko posvetili spominu in prižgali svečko na grobu blaženega mučenca Alojzija Grozdeta ter pred kipom Marije pomočnice, stopili skozi svetoletna vrata in si ogledali spravno znamenje za vse žrtve druge svetovne vojne.

Pot smo nadaljevali do Mirne. Na kraj kjer so našli truplo blaženega Alojzija Grozdeta smo se odpravili peš in tam zmolili desetko rožnega venca. Pot nas je vodila naprej do Šentruperta, rojstne župnije našega župnika g. Jožefa Krnca. Sprejel nas je  tamkajšnji župnik g. Jakob Trček in nas popeljal skozi zgodovino cerkve. Po kosilu v bližnjem gostišču nas je nekaj odhitelo na pokopališče, kjer smo prižgali svečke in se poklonili spominu »naše Anči«, dolgoletne kuharice v cerkniškem župnišču, pokojnim staršem našega župnika Slavki in Stanku Krnc ter salezijancu Janezu Vidicu, pokojnemu bratu našega dolgoletnega župnika g. Jožeta Vidica.

Dan se je prevesil v popoldne, mi pa smo se napotili proti Stični, kjer smo stopili skozi Sveta vrata in zbrano zmolili litanije Matere božje, ki jih je vodil dekan g. Maks Ipavec. Ogledali smo si tudi 14 svetih vrat na temo duhovnih in telesnih del božjega usmiljenja, ki so jih izdelali mladi.

Pot proti domu je ponudila priložnost za refleksijo in domov smo se vrnili polni novih spoznanj, čudovitih vtisov in napolnjeni z notranjim mirom.

Romanja ne krepijo in poglabljajo zgolj vere, pač pa tudi medsebojne odnose in prijateljstva ter nudijo priložnosti za nova srečanja in spoznanja. Takšna romanja nas preprosto bogatijo. 

Berta S 

Foto: Klara Žnidaršič

 

 Lojze Grozde, Drobne pesmi

O Ljubezen sveta, večna,

Tebe duša si želi,

da pri Tebi mir dobi

in počije v Tebi srečna.

Toda Ti si previsoko,

jaz na zemlji pregloboko.

In srce Te vredno ni,

na zemljo je prikovano,

temu svetu vse le vdano,

a v njem sreče zanje ni.

Ti mu pošlji Pomočnico,

da predrami ga iz spanja,

dá mu pravega spoznanja!

Daj do sebe mu Vodnico,

da na poti kje ne zajde,

da po Njej do Tebe najde!

Da bo k Tebi spet prispelo,

da Te blizu bo čutilo,

se pri Tebi pomirilo,

novo pesem Ti zapelo!

O Marija, maj prihaja,

z njim na zemljo Ti prihajaš,

svojo mi roko podajaš,

da popelješ me do kraja,

kjer Tvoj Sin – moj Bog, kraljuje.

 

Romanje

Krščanstvo je najprej poznalo spokorna romanja, kjer je bilo dolgo potovanje oblika Pokore za storjene grehe. Iz tega se je pozneje razvila navada, da se je vernik zaobljubil, da bo obiskal določen posvečeni kraj v zahvalo za Božjo pomoč v stiski. Katoliška Cerkev sprva ni bila naklonjena romanju v Sveto deželo, predvsem zaradi tega, ker je bil Jeruzalem, glavno mesto krščanstva, v muslimanskih rokah, zato naj bi vsak vernik poiskal v svojem srcu »svoj lastni Jeruzalem«. Pozneje je Cerkev priznala duhovne vrednote romanja in ga sprejela med krepostna dejanja.

 

Božje poti

V preteklosti so bili glavni cilji romarjev trije: Jeruzalem, Rim in Santiago. Ker pa niso vsi verniki imeli možnosti za tako dolga romanja, so se začele graditi »domače« Božje poti. Kot pove beseda, so to bile v začetku zares poti, to

je zaporedje cest in krajev, ki jih je bilo treba prehoditi do končnega cilja; navadno več dni hoda oddaljene cerkve. Največkrat gre za Marijina svetišča, kjer so bili ob določenih Marijinih praznikih organizirani romarski sho-di. Kronike poročajo o množičnih obiskih teh svetišč, kjer se je veliko molilo, spovedovalo in kjer so se dogajala ozdravljenja in druga uslišanja.

 

Slovenska romarska svetišča

Pomembnejša so: Brezje, Sveta Gora pri Gorici in Ptujska Gora, romanja pa so pogosta tudi na Svete Višarje, Kurešček  h Gospe Sveti, na Zaplaz, v Turnišče, na Rakovnik ter v številne druge kraje.

 

Zaplaz

V srcu dolenjske pokrajine, le nekaj kilometrov severno od Trebnjega, leži na 544 metrov visokem hribu, kakor krona vsej bližnji in daljni okolici, božjepotna cerkev Marije Pomočnice na Zaplazu. Sloves te božje poti je tako velik, da so ji dolgo časa pravili dolenjske Brezje. Istega leta 1800, ko je bila pozidana kapela Marije Pomagaj na Brezjah, so namreč zgradili, po izročilu tudi prvo kapelo na Zaplazu.Pravijo, da je bil pred tem zaplaški hrib poraščen z gostim gozdom in grmovjem. Sem je hodil neki pobožen mož sekat kolje in pripravljat “pušlje” za svoj vinograd. Nekega dne je pri tem delu naletel v bližnjem grmovju na kip Marije z Jezusom v naročju. Vesel ga je vzel v roke in nesel na svoj dom ter shranil v skrinjo. Naslednjega dne, ko je delal na istem kraju, zopet najde Marijin kip in ga še bolj vesel zanese domov. Zdaj ima že dva kipa! Ko je tretji dan zopet našel Marijin kip, se mu je vendarle zdelo nekam nenavadno. Doma je odprl skrinjo in odkril, da prejšnjih dveh kipov nima. Prebrskal je vso hišo, spraševal domače, a o dveh kipih ni bilo sledu. Zato je tokrat, preden je shranil kip v skrinjo, le-tega zaznamoval. Drugega dne je na istem kraju kot doslej odkril kip, ki je imel njegovo znamenje. Zdaj je spoznal, da se dogaja nekaj čudežnega. Ni si upal vzeti kipa s seboj domov, ampak je tam napravil kapelico iz vejevja in vanjo postavil Marijin kip. Nekaj dni kasneje je temu možu zelo zbolela žena. V hudi stiski se je zatekel pred podobo in bil deležen uslišanja: žena je ozdravela. To ga je spodbudilo, da je svoj dogodek in čudežno uslišanje opisal tudi drugim. Od takrat so sem prihajali Ijudje z vseh strani. Glas o uslišanjih se je hitro in vztrajno širil. Sčasoma je lesena kapelica propadla in Ijudje niso več vedeli, kje je čudežni kraj, kjer je bil najden kip. Pravijo, da ga je zopet pokazala živina, ki je vselej, ko je prišla do svetega kraja, pripognila kolena in glave povesila k tlom.

 

Alojzij Grozde

… se je rodil 27. maja 1923 v Zgornjih Vodalah pri Tržišču kot nezakonski otrok. Po materini poroki je zanj skrbela teta Ivanka. Poskrbela je, da je šel po ljudski šoli študirat v Ljubljano, kamor je sama odšla služit. Dobrotniki so ji pomagali, da je Lojze lahko študiral. Stanoval je v dijaškem zavodu Marijanišče in obiskoval klasično gimnazijo, kjer je bil odličen dijak. Med počitnicami, pred zadnjim srednješolskim letom, se je konec leta 1943 odpravil domov. Najprej se je oglasil v Strugah pri prijatelju. Na petek 1. januarja 1943 je bil pri maši  v samostanu Stična, potem pa se je z vlakom od-peljal iz Ivančne Gorice do Trebnjega. Tam je izvedel, da z vlakom ne more naprej, ker je bila proga poškodovana, zato je hotel iti do Mirne peš. Med potjo je prisedel na neki voz. Pri prvi hiši na Mirni ga je prijela partizanska straža. Pri njem so našli latinski misal, molitvenik Tomaža Kempčana Hoja za Kristusom in knjižico o Fatimi. Z zasliševanjem so nadaljevali v bližnji gostilni. Grozdeta so sumili za vojnega obveščevalca in ovaduha (zaradi italijanske dovolilnice in verske literature). Po mučenju in hitrem sojenju je bil Grozde usmrčen. Njegovo truplo so 23. februarja našli šolarji. Prepeljali so ga v sosednji Šentrupert, kjer je komisija naredila zapisnik. Grozdetovo truplo so potem pokopali na pokopališču v Šentrupertu, saj ga zaradi razmer tistih dni ni bilo mogoče peljati v domačo župnijo Tržišče.

Rezultat iskanja slik za zaplazOkvirni program dneva:

 

  • 8.00 – ODHOD S TABORA (Cerknica)

  • 10.00 – ROMARSKA MAŠA NA ZAPLAZU

  • 12.00 – Odhod proti Mirni, na kraj mučenja Lojzeta Grozdeta.

  • 13.30 – Prihod v Šentrupert: obisk gotske cerkve, pokopališča, obisk »dežele kozolcev«, možnost za kosilo – iz popotne torbe ali v gostilni. *

  • 15.00 – Odhod proti Stični, kjer bo ogled samostana in bazilike s svetimi vrati, litanije Matere Božje …

  • 19.00 – predvidena vrnitev v Cerknico.

 

DEKANIJSKO romanje na ZAPLAZ 1. 10. 2016